JANŽ  TULŠČÁK  je kot katoliški duhovnik deloval v Beli krajini, pozneje pa je začel pridigati v protestantskem duhu in bil v komisiji, ki je odobrila hrvaške prevode Trubarjevih knjig. Leta 1571 je postal pomožni, deset let pozneje pa deželni pridigar v Ljubljani ter sodeloval tudi v revizijski komisiji za Dalmatinov prevod Biblije. Priredil je in pri tiskarju Mandelcu v Ljubljani izdal prvi slovenski molitvenik “Krščanske leipe molitve”. Besedilom, prevedenim iz latinščine in nemščine, je dodal tudi dolg, polemičen slovenski predgovor o pravi molitvi. Protestantski pridigar Janž Tulščak se je rodil neznano kdaj v gradu Gracarjev turn pri Novem mestu, umrl pa je okoli leta 1594 v Ljubljani.

—–

Del tako imenovane “južne železnice”, dvotirne železniške proge Dunaj–Maribor–Ljubljana-Trst, dokončane leta 1857, je bil tudi odsek med Šentiljem in Mariborom. Speljan je bil tudi skozi dva predora. Prvi, pri Šentilju, je bil dolg 190 metrov in se je nadaljeval z viaduktom čez dolino Pesnice,  dolgim 650 metrov in s 46-imi oboki, drugi predor, dolg 460 metrov, pa je bil v Košakih. Oba sta sodila med najzahtevnejše gradbene dosežke na tej progi. Prvi vlak je po tem na novo zgrajenem delu južne državne železnice pripeljal v Maribor na današnji dan leta 1846.

—–

Zdravnik, profesor in publicist  FRANC  DERGANC  je po študiju v Ljubljani, Zagrebu, Pragi in Beogradu leta 1935 diplomiral iz medicine in se specializiral za kirurgijo. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt, leta 1943 pa se je pridružil partizanom, skrbel za ranjence iz bojev za Trst in operiral v partizanskih bolnišnicah Franja in Pavla. Po vojni je bil izredni profesor za osnove fizikalne medicine in rehabilitacijo na medicinski fakulteti v Ljubljani. Uspešno je zdravil osteoartikularno tuberkulozo in reševal probleme najmlajših invalidov: sodeloval je pri ustanavljanju bolnišnice za predšolsko invalidno mladino na Stari Gori. Bolnišnico v Šempetru pri Novi Gorici, v kateri je tudi delal, so pozneje imenovali po njem. Franc Derganc se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljubljani.

—–

Novinar  IGOR  GRUDEN  je najprej študiral na Visoki novinarski in diplomatski šoli v Beogradu, ko pa je bila ta v času informbiroja ukinjena, je v Ljubljani na filozofski fakulteti dokončal študij angleščine. Nato je delal pri časnikih Ljudska pravica in Ljubljanski dnevnik, leta 1963 pa je na ljubljanski televiziji postal odgovorni urednik. V letih od 1963 do 1968 in od 1985 do 1993 je bil RTV dopisnik v Trstu in bil tako rekoč neuradni ambasador naše države med Slovenci v Italiji. Nato je do upokojitve delal v zunanjepolitičnem uredništvu Televizije Slovenija. Med drugim je pripravljal tudi humoristično-satirično oddajo “Televizijski žehtnik”, nekakšen anti-tv dnevnik, ki je imel pri gledalcih izjemen odziv.

Kot spomin na leto dni svojega študija na Danskem je v 90-ih letih prejšnjega stoletja ustanovil in desetletje vodil Društvo slovensko-danskega prijateljstva, ki je postalo zlasti za mlade dragocen kulturni most med državama. Med številnimi nagradami in priznanji je prejel tudi najvišje priznanje Društva novinarjev Slovenije za življenjsko delo, danska kraljica pa ga je odlikovala z drugim najvišjim kraljevskim priznanjem. Igor Gruden se je rodil na današnji dan leta 1932 na Uncu pri Rakeku.