Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Današnji dan zavezniške države v drugi svetovni vojni slovesno praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom: 9. maja pred 73-imi leti se je končala druga svetovna vojna. Trajala je 70 mesecev in je bila doslej najstrahotnejša v zgodovini človeštva. Terjala je približno 55 milijonov človeških žrtev, 35 milijonov ranjenih in približno dva milijona pogrešanih.
Nikoli prej v zgodovini niso bile žrtve med civilnim prebivalstvom tako velike. Po poročilih komisije za vojno škodo v Sloveniji – objavljenih je bilo leta 1945 – je na našem ozemlju od leta 1941 do 45 življenje izgubilo nekaj manj kot 50.000 ljudi, toliko jih je bilo tudi ranjenih; zaprtih, izseljenih in interniranih, prisilno mobiliziranih ali odpeljanih na prisilno delo pa je bilo nekaj več kot 154.000 ljudi. Seveda navedeni podatki niso popolni.
Istega dne in leta (torej na današnji dan leta 1945) so partizanske enote vkorakale v slovensko prestolnico Ljubljano. To je bil konec nekajdnevnih hudih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije jugoslovanske armade.
8. maja zvečer, torej le nekaj ur pred vkorakanjem partizanov v slovensko prestolnico, so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. 9. maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«.
—–
Sicer pa je 9. maj tudi praznik mesta Ljubljane. Marsikdaj v preteklih desetletjih je bil tako primeren dan tudi za praznovanje kakšne delovne zmage. Tako so na ta dan leta 1959 slovesno odprli predor pod grajskim gričem, dolg 480 metrov. Preden so prerezali otvoritveni trak, so slavnostni govorniki zbrane radovedneže seznanili z nekaterimi tehničnimi podatki, nato pa je kolona avtomobilov in motoristov zapeljala skozi najkrajšo pot med severnim in južnim delom slovenske prestolnice.
—–
Deveti maj pa je bil pomemben datum tudi v zgodovini nogometa na Slovenskem. Ta igra je v zadnjem desetletju 19. stoletja prišla k nam z Dunaja in iz Prage. Že kmalu po letu 1900 je v letnih poročilih srednjih šol na Slovenskem zapisano, da dijaki zelo radi igrajo mejni ali nemški nogomet, vendar se podrobnejši opisi iger niso ohranili; pozneje omenjajo tudi angleški nogomet ali »football«. V Mariboru, na primer, so ga igrali na Téznem, v Celju na travniku na Glazíji, v Ljubljani pa v Tivoliju, blizu današnjega kopališča Ilirija.
Nastajati so začeli prvi dijaški klubi, ki so se imenovali po predelih, kjer so igralci stanovali; v Ljubljani so bili znani Šentpetrčani, Prulčani in Šiškarji. Leta 1910 so v Ljubljani dijaki vseh slovenskih srednjih šol ustanovili Dijaški nogometni klub Hermes. Formalnega dovoljenja za obstoj ni imel, ker pa je veljal za dijaški klub, je moral za vsako tekmo dobiti policijsko dovoljenje.
Na današnji dan leta 1911 pa je bil v restavraciji Roža v Židovski ulici v Ljubljani ustanovljen Prvi slovenski footbalski klub Ilirija, ki je imel izrazito nacionalni interes. Prvo igrišče so si Ilirijani uredili na travniku ob današnji pivovarni Union, po dveh letih pa so se preselili ob letno tivolsko telovadišče. Prvo tekmo z dijaškim Hermesom so izgubili kar z 18:0, zato so kaj kmalu začeli v svoje vrste kot gostujoče vabiti igralce Hermesa.
Prvo mednarodno tekmo so avgusta leta 1913 igrali s praško Slavijo in izgubili z 10:0, zato pa so prvič videli, kako se igra pravi nogomet. Istega leta je bil v Ljubljani ustanovljen še klub Slovan; med prvo svetovno vojno oba slovenska nogometna kluba nista delovala.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Današnji dan zavezniške države v drugi svetovni vojni slovesno praznujejo kot dan zmage nad fašizmom in nacizmom: 9. maja pred 73-imi leti se je končala druga svetovna vojna. Trajala je 70 mesecev in je bila doslej najstrahotnejša v zgodovini človeštva. Terjala je približno 55 milijonov človeških žrtev, 35 milijonov ranjenih in približno dva milijona pogrešanih.
Nikoli prej v zgodovini niso bile žrtve med civilnim prebivalstvom tako velike. Po poročilih komisije za vojno škodo v Sloveniji – objavljenih je bilo leta 1945 – je na našem ozemlju od leta 1941 do 45 življenje izgubilo nekaj manj kot 50.000 ljudi, toliko jih je bilo tudi ranjenih; zaprtih, izseljenih in interniranih, prisilno mobiliziranih ali odpeljanih na prisilno delo pa je bilo nekaj več kot 154.000 ljudi. Seveda navedeni podatki niso popolni.
Istega dne in leta (torej na današnji dan leta 1945) so partizanske enote vkorakale v slovensko prestolnico Ljubljano. To je bil konec nekajdnevnih hudih bojev 7. korpusa in 29. hercegovske udarne divizije jugoslovanske armade.
8. maja zvečer, torej le nekaj ur pred vkorakanjem partizanov v slovensko prestolnico, so Nemci zapustili ljubljansko radijsko postajo in jo pred tem delno onesposobili, vendar sta jo dežurna tehnika čez noč pripravila za prvo oddajo v svobodi. 9. maja dopoldne se je znova oglasila legendarna radijska kukavica in simbolično napovedala začetek sporeda »Radia svobodna Ljubljana«.
—–
Sicer pa je 9. maj tudi praznik mesta Ljubljane. Marsikdaj v preteklih desetletjih je bil tako primeren dan tudi za praznovanje kakšne delovne zmage. Tako so na ta dan leta 1959 slovesno odprli predor pod grajskim gričem, dolg 480 metrov. Preden so prerezali otvoritveni trak, so slavnostni govorniki zbrane radovedneže seznanili z nekaterimi tehničnimi podatki, nato pa je kolona avtomobilov in motoristov zapeljala skozi najkrajšo pot med severnim in južnim delom slovenske prestolnice.
—–
Deveti maj pa je bil pomemben datum tudi v zgodovini nogometa na Slovenskem. Ta igra je v zadnjem desetletju 19. stoletja prišla k nam z Dunaja in iz Prage. Že kmalu po letu 1900 je v letnih poročilih srednjih šol na Slovenskem zapisano, da dijaki zelo radi igrajo mejni ali nemški nogomet, vendar se podrobnejši opisi iger niso ohranili; pozneje omenjajo tudi angleški nogomet ali »football«. V Mariboru, na primer, so ga igrali na Téznem, v Celju na travniku na Glazíji, v Ljubljani pa v Tivoliju, blizu današnjega kopališča Ilirija.
Nastajati so začeli prvi dijaški klubi, ki so se imenovali po predelih, kjer so igralci stanovali; v Ljubljani so bili znani Šentpetrčani, Prulčani in Šiškarji. Leta 1910 so v Ljubljani dijaki vseh slovenskih srednjih šol ustanovili Dijaški nogometni klub Hermes. Formalnega dovoljenja za obstoj ni imel, ker pa je veljal za dijaški klub, je moral za vsako tekmo dobiti policijsko dovoljenje.
Na današnji dan leta 1911 pa je bil v restavraciji Roža v Židovski ulici v Ljubljani ustanovljen Prvi slovenski footbalski klub Ilirija, ki je imel izrazito nacionalni interes. Prvo igrišče so si Ilirijani uredili na travniku ob današnji pivovarni Union, po dveh letih pa so se preselili ob letno tivolsko telovadišče. Prvo tekmo z dijaškim Hermesom so izgubili kar z 18:0, zato so kaj kmalu začeli v svoje vrste kot gostujoče vabiti igralce Hermesa.
Prvo mednarodno tekmo so avgusta leta 1913 igrali s praško Slavijo in izgubili z 10:0, zato pa so prvič videli, kako se igra pravi nogomet. Istega leta je bil v Ljubljani ustanovljen še klub Slovan; med prvo svetovno vojno oba slovenska nogometna kluba nista delovala.
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov