Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
10. aprila leta 1011 je kancler Egilbert v Tridentu overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bilo ime Bleda prvič zapisano v zgodovinskih virih. V nekaj mlajši listini, izdani na današnji dan istega leta (torej pred 1007-imi leti) pa je prvič omenjen blejski grad, in sicer kot “castellum Veldes”. Henrik II. ga je skupaj s precejšnjo površino obdelovalne zemlje prav tako podaril briksenškim škofom. Tako ta utrdba nad Blejskim jezerom, o katere velikosti sicer ni bilo podatkov, a je bila gotovo dosti skromnejša kot današnja, sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh.
Grad je bil kar osem stoletij upravno, gospodarsko in kulturno središče briksenške zemljiške posesti, ki so jo imeli še na Tirolskem, Bavarskem in Koroškem. Lastniki, škofje, so grad bolj poredko obiskovali, med sicer najznamenitejšimi obiskovalci pa je bil tudi začetnik slovenske književnosti Primož Trubar. Po podatkih v Narodnem muzeju Slovenije je na blejskem gradu bival 23. In 24. junija leta 1561, ko se je iz pregnanstva v Nemčiji vračal domov na Kranjsko. Gostil ga je grof Herbert Turjaški, tedanji zakupnik gradu, ki je podpiral protestantizem.
Danes je blejski grad, od leta 1999 tudi kulturni spomenik državnega pomena, predvsem turistični objekt z okoli 500.000 obiskovalci na leto, prenovljena muzejska razstava in različne prireditve pa poljudno prikazujejo tudi zgodovino Bleda in okolice vse od prazgodovine do sodobnosti.
—–
Leta 1577 ali 1578 se je v Ljubljani rodil filozof in zdravnik DAVID VERBEC. Magisterij iz filozofije je opravil v Tübingenu, iz medicine pa je promoviral leta 1600 v Baslu. Služboval je v več nemških mestih,preučeval razloge za nastanek in širjenje kuge ter opisal njeno simptomatsko klinično sliko in zdravljenje. Leta 1618 je David Verbec zavrnil povabilo kranjskih deželnih stanov, naj pride delovat v rojstno Ljubljano. Po smrti je njegovo premoženje z obsežno knjižnico prešlo v last dediča Janeza Krstnika Verbca, deželnega fizika v Ljubljani.
—–
Nabožni pisec JANEZ ČANDEK se je rodil okoli leta 1581 v Višnji Gori. Leta 1600 je postal jezuit in v ljubljanskem jezuitskem kolegiju poučeval gramatiko in sintakso. Pozneje je sodeloval pri priredbi slovenskega lekcionarja, ki ga je škof Tomaž Hren izdal v Gradcu z naslovom »Evangelia inu listovi« in s prevodom »Malega katekizma«. V njem je objavil pesem »Božjim inu Svete katoliške krščanske matere cerkve pokornim otročičom«, za katero ni ugotovljeno ali je besedilo izvirno ali prevedeno. V jeziku in pisavi se je Janez Čandek naslonil na protestantsko izročilo, le germanizme je pogosto zamenjal z domačimi izrazi.
—–
Na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov so na današnji dan leta 1992 slovesno sprejeli samostojno Republiko Slovenijo za 176. polnopravno članico svetovne organizacije. Ob tej priložnosti je predstavnike držav članic v slovenščini nagovoril predsednik Slovenije Milan Kučan, pred zgradbo svetovne organizacije pa so slovesno dvignili našo zastavo. Tako se je za Slovenijo končalo enoletno obdobje dvomov in negotovosti, saj so se ji kot polnopravni članici Organizacije združenih narodov odprla vrata tudi v njene številne organizacije.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
10. aprila leta 1011 je kancler Egilbert v Tridentu overovil listino, s katero je nemški kralj in rimski cesar Henrik II. podaril briksenški škofiji s sedežem na južnem Tirolskem posestvo Bled. S to darovnico je bilo ime Bleda prvič zapisano v zgodovinskih virih. V nekaj mlajši listini, izdani na današnji dan istega leta (torej pred 1007-imi leti) pa je prvič omenjen blejski grad, in sicer kot “castellum Veldes”. Henrik II. ga je skupaj s precejšnjo površino obdelovalne zemlje prav tako podaril briksenškim škofom. Tako ta utrdba nad Blejskim jezerom, o katere velikosti sicer ni bilo podatkov, a je bila gotovo dosti skromnejša kot današnja, sodi med najstarejše v virih imenovane gradove na slovenskih tleh.
Grad je bil kar osem stoletij upravno, gospodarsko in kulturno središče briksenške zemljiške posesti, ki so jo imeli še na Tirolskem, Bavarskem in Koroškem. Lastniki, škofje, so grad bolj poredko obiskovali, med sicer najznamenitejšimi obiskovalci pa je bil tudi začetnik slovenske književnosti Primož Trubar. Po podatkih v Narodnem muzeju Slovenije je na blejskem gradu bival 23. In 24. junija leta 1561, ko se je iz pregnanstva v Nemčiji vračal domov na Kranjsko. Gostil ga je grof Herbert Turjaški, tedanji zakupnik gradu, ki je podpiral protestantizem.
Danes je blejski grad, od leta 1999 tudi kulturni spomenik državnega pomena, predvsem turistični objekt z okoli 500.000 obiskovalci na leto, prenovljena muzejska razstava in različne prireditve pa poljudno prikazujejo tudi zgodovino Bleda in okolice vse od prazgodovine do sodobnosti.
—–
Leta 1577 ali 1578 se je v Ljubljani rodil filozof in zdravnik DAVID VERBEC. Magisterij iz filozofije je opravil v Tübingenu, iz medicine pa je promoviral leta 1600 v Baslu. Služboval je v več nemških mestih,preučeval razloge za nastanek in širjenje kuge ter opisal njeno simptomatsko klinično sliko in zdravljenje. Leta 1618 je David Verbec zavrnil povabilo kranjskih deželnih stanov, naj pride delovat v rojstno Ljubljano. Po smrti je njegovo premoženje z obsežno knjižnico prešlo v last dediča Janeza Krstnika Verbca, deželnega fizika v Ljubljani.
—–
Nabožni pisec JANEZ ČANDEK se je rodil okoli leta 1581 v Višnji Gori. Leta 1600 je postal jezuit in v ljubljanskem jezuitskem kolegiju poučeval gramatiko in sintakso. Pozneje je sodeloval pri priredbi slovenskega lekcionarja, ki ga je škof Tomaž Hren izdal v Gradcu z naslovom »Evangelia inu listovi« in s prevodom »Malega katekizma«. V njem je objavil pesem »Božjim inu Svete katoliške krščanske matere cerkve pokornim otročičom«, za katero ni ugotovljeno ali je besedilo izvirno ali prevedeno. V jeziku in pisavi se je Janez Čandek naslonil na protestantsko izročilo, le germanizme je pogosto zamenjal z domačimi izrazi.
—–
Na zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov so na današnji dan leta 1992 slovesno sprejeli samostojno Republiko Slovenijo za 176. polnopravno članico svetovne organizacije. Ob tej priložnosti je predstavnike držav članic v slovenščini nagovoril predsednik Slovenije Milan Kučan, pred zgradbo svetovne organizacije pa so slovesno dvignili našo zastavo. Tako se je za Slovenijo končalo enoletno obdobje dvomov in negotovosti, saj so se ji kot polnopravni članici Organizacije združenih narodov odprla vrata tudi v njene številne organizacije.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov