Pripovednik in dramatik JANEZ JALEN  je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev.

Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil na današnji dan leta 1891 na Ródinah pri Jesenicah.

—–

»Vljudno se naznanja slavnemu občinstvu, da so se v nedeljo, dne 26.             tega meseca, začele predstave v salonu
´Kinematograf  EDISON´
na Dunajski cesti, nasproti kavarne Evropa.
Cene od 10 do 30 krajcarjev. Za društva in dijake se bodo napravili posebni bloki po znižanih cenah!
Kinematograf je za stalno naseljen!«

Takšni plakati so naznanjali, da so na današnji dan leta 1907 imeli v Ljubljani prvo kino predstavo v pravem, stalnem, in ne potujočem kinematografu. Mimogrede: v New Yorku so prvi stalni kinematograf odprli le dve leti prej. V dvorani kina Edison je bilo prostora za približno sto ljudi, predstave so trajale uro dolgo, v tem času pa so zavrteli pet do šest filmov. Tedaj je bilo običajno, da je imel spored v sredi daljšo dramo, začenjal in končeval pa se je s kakšno smešnico.

V prvih dneh je bil spored ene predstave takšen: »Priporočljiva sobarica (smešno), Čudežni salon (fantastično), Vila (drama v petih slikah)  ter Moja srajca gori (velekomično).« Kdaj pa kdaj so predvajali tudi »erotične« filme (v velikih narekovajih v primerjavi z današnjimi seveda), vendar so bile to posebne predstave zgolj za moške. Za ilustracijo le dva naslova: »Mlada zakonca« in »Dama v kopelji«.

—–

Ameriška plesalka  ISADORA  DUNCAN  s prvimi nastopi v Združenih državah Amerike ni bila uspešna. Zgledovala se je po grško-antičnem skupinskem plesu; nastopala je brez hlačnih nogavic, čevljev in nenaličena, golo telo pa je prekrivala le prosto padajoča obleka. Konec 19. stoletja je odšla v Anglijo ter kmalu začela uspešno nastopati po Evropi. Močno je vplivala na ruske baletnike, ki so njene novosti uveljavili kot osnovo moderne baletne umetnosti.

Njeno poklicno kariero je spremljalo nesrečno zasebno življenje: v avtomobilski nesreči je izgubila svoja otroka, zakon z ruskim pesnikom Sergejem Jeseninom se je po treh letih končal z njegovim samomorom, pa tudi njena smrt je bila nenavadna: zadavila se je z dolgim šalom, ki se je zapletel v kolo avtomobila, s katerim se je peljala po francoski rivieri. Baletna plesalka Isadora Duncan se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v San Franciscu v Združenih državah Amerike.