Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kemičarka ANA KANSKY je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. Leta 1920 je z delom “O učinkovanju formalina na škrob” prva doktorirala na leto dni prej ustanovljeni ljubljanski univerzi. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila tovarno farmacevtskih izdelkov, žveplenega etra in etra za narkozo. Ana Kansky se je rodila na današnji dan leta 1895 v Ložah pri Vipavi.
—–
Novinarja in publicista LADISLAVA KIAUTO so že kot gimnazijca zaradi sodelovanja pri tiskanju komunistične literature leta 1932 obsodili na tri leta strogega zapora, vendar je bil zaradi bolezni pomiloščen. Pozneje je pisal podlistke in črtice za časnik “Jutro”, med drugo svetovno vojno in po njej pa je delal v uredništvu “Slovenskega poročevalca”. V času informbiroja je bil kot žrtev političnih spletk interniran na Golem otoku. Pisal je partizanske reportaže in prispevke o nemških koncentracijskih taboriščih, pozneje pa mladinsko in dokumentarno prozo ter avtobiografske zapiske, leta 1972 pa je izdal tudi zbirko humoresk z naslovom “Zbadljivke in šaljivke Evstahija Čoka”. Ladislav Kiauta se je rodil na današnji dan leta 1914 v Tržiču.
—–
Skladatelj JANEZ GREGORC je študiral pri Lucijan Marija Škerjancu in Blažu Arniču in leta 1963 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V jazzu se je izpopolnjeval na glasbenem kolidžu Berklee v Bostonu v Združenih državah Amerike. Doma je vodil Študentski jazz orkester “Ad hoc” in z njim nastopal tudi v tujini. Bil je glasbeni producent Big banda RTV Slovenija ter dobro desetletje predavatelj na Inštitutu za jazz Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Predaval je tudi na ljubljanski glasbeni akademiji in na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Janez Gregorc sodi med začetnike slovenskega jazza. Kot avtor je razvil lasten, izrazito barvit glasbeni slog in pisal zlasti za veliki jazzovski orkester. Komponiral je zahtevnejša orkestralna dela ter filmsko in zabavno glasbo. Snemal je s številnimi evropskimi orkestri in v poznavalskih krogih veljal za mojstra tako imenovane privzdignjene lahke glasbe in za enega najboljših evropskih jazzovskih skladateljev. Med priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, so tudi Zlata Arena v Pulju, nagrada Prešernovega sklada in Kozinova nagrada. Janez Gregorc se je rodil na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
—–
Leta 1941 je bil v Nemčiji izdan zakon, po katerem so morali Židje v javnosti nositi tako imenovano “židovsko zvezdo”. Ta je bila kot dlan velika, črno obrobljena šesterokraka zvezda iz rumenega blaga s črnim napisom “Žid”. Preganjati in iztrebljati so jih začeli po vseh evropskih državah, ki so jih zasedle nemške čete.
Na današnji dan leta 1942 je Ana Frank, štirinajstletno židovsko dekletce iz Amsterdama, v svoj dnevnik zapisala:
“Po letu 1940 je šlo navzdol. Najprej je prišla vojna, potem kapitulacija, potem vkorakanje Nemcev. Takrat se je pričela beda. Diktatorski zakoni so si sledili drug za drugim in posebno za Žide je postalo hudo. Morali so nositi zvezdo in oddati kolesa, niso se smeli peljati s tramvajem, da o avtomobilih ne govorim. Smeli so nakupovati samo med tretjo in peto uro, in to le v židovskih trgovinah. Po osmi zvečer nismo smeli na cesto ali biti na vrtu ali balkonu. Ne smemo v kino ali gledališče in tudi na druge prireditve ne. Še plavati nismo smeli in ne igrati tenisa ali hokeja, sploh se nismo smeli ukvarjati z nobenim športom. Židovski otroci moramo obiskovati židovske šole …”
Tik pred koncem vojne so Nemci družino Frank odpeljali v koncentracijsko taborišče, “Dnevnik” mlade Ane pa je pozneje postal ena najbolj branih knjig na svetu
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Kemičarka ANA KANSKY je po osnovni šoli v Vipavi in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo in fiziko. Leta 1920 je z delom “O učinkovanju formalina na škrob” prva doktorirala na leto dni prej ustanovljeni ljubljanski univerzi. Z možem zdravnikom je čez leto dni v Podgrádu pri Ljubljani ustanovila tovarno farmacevtskih izdelkov, žveplenega etra in etra za narkozo. Ana Kansky se je rodila na današnji dan leta 1895 v Ložah pri Vipavi.
—–
Novinarja in publicista LADISLAVA KIAUTO so že kot gimnazijca zaradi sodelovanja pri tiskanju komunistične literature leta 1932 obsodili na tri leta strogega zapora, vendar je bil zaradi bolezni pomiloščen. Pozneje je pisal podlistke in črtice za časnik “Jutro”, med drugo svetovno vojno in po njej pa je delal v uredništvu “Slovenskega poročevalca”. V času informbiroja je bil kot žrtev političnih spletk interniran na Golem otoku. Pisal je partizanske reportaže in prispevke o nemških koncentracijskih taboriščih, pozneje pa mladinsko in dokumentarno prozo ter avtobiografske zapiske, leta 1972 pa je izdal tudi zbirko humoresk z naslovom “Zbadljivke in šaljivke Evstahija Čoka”. Ladislav Kiauta se je rodil na današnji dan leta 1914 v Tržiču.
—–
Skladatelj JANEZ GREGORC je študiral pri Lucijan Marija Škerjancu in Blažu Arniču in leta 1963 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V jazzu se je izpopolnjeval na glasbenem kolidžu Berklee v Bostonu v Združenih državah Amerike. Doma je vodil Študentski jazz orkester “Ad hoc” in z njim nastopal tudi v tujini. Bil je glasbeni producent Big banda RTV Slovenija ter dobro desetletje predavatelj na Inštitutu za jazz Visoke šole za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Predaval je tudi na ljubljanski glasbeni akademiji in na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Janez Gregorc sodi med začetnike slovenskega jazza. Kot avtor je razvil lasten, izrazito barvit glasbeni slog in pisal zlasti za veliki jazzovski orkester. Komponiral je zahtevnejša orkestralna dela ter filmsko in zabavno glasbo. Snemal je s številnimi evropskimi orkestri in v poznavalskih krogih veljal za mojstra tako imenovane privzdignjene lahke glasbe in za enega najboljših evropskih jazzovskih skladateljev. Med priznanji, ki jih je prejel za svoje delo, so tudi Zlata Arena v Pulju, nagrada Prešernovega sklada in Kozinova nagrada. Janez Gregorc se je rodil na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
—–
Leta 1941 je bil v Nemčiji izdan zakon, po katerem so morali Židje v javnosti nositi tako imenovano “židovsko zvezdo”. Ta je bila kot dlan velika, črno obrobljena šesterokraka zvezda iz rumenega blaga s črnim napisom “Žid”. Preganjati in iztrebljati so jih začeli po vseh evropskih državah, ki so jih zasedle nemške čete.
Na današnji dan leta 1942 je Ana Frank, štirinajstletno židovsko dekletce iz Amsterdama, v svoj dnevnik zapisala:
“Po letu 1940 je šlo navzdol. Najprej je prišla vojna, potem kapitulacija, potem vkorakanje Nemcev. Takrat se je pričela beda. Diktatorski zakoni so si sledili drug za drugim in posebno za Žide je postalo hudo. Morali so nositi zvezdo in oddati kolesa, niso se smeli peljati s tramvajem, da o avtomobilih ne govorim. Smeli so nakupovati samo med tretjo in peto uro, in to le v židovskih trgovinah. Po osmi zvečer nismo smeli na cesto ali biti na vrtu ali balkonu. Ne smemo v kino ali gledališče in tudi na druge prireditve ne. Še plavati nismo smeli in ne igrati tenisa ali hokeja, sploh se nismo smeli ukvarjati z nobenim športom. Židovski otroci moramo obiskovati židovske šole …”
Tik pred koncem vojne so Nemci družino Frank odpeljali v koncentracijsko taborišče, “Dnevnik” mlade Ane pa je pozneje postal ena najbolj branih knjig na svetu
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov