Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem se je na današnji dan leta 1797 rodil misijonar in jezikoslovec FRIDERIK IRENEJ BARAGA. Leta 1830 je odšel v Združene države Amerike ter postal misijonar med severnoameriškimi Indijanci, pozneje pa tudi med vse številnejšimi belci. Leta 1853 je bil posvečen v škofa s sedežem v kraju Sault Sainte Marie. Močno je vplival tudi na razvoj verskega življenja med Slovenci v 19. stoletju v Ameriki. Za Indijance je napisal šest knjig ter slovar in slovnico jezika očipvejščine. Napisal je tudi izjemno zanimivo delo “Opis severnoameriških Indijancev”, prvo etnološko monografijo in prvo slovensko knjigo, ki je v celoti posvečena opisu kakega tujega ljudstva. Friderik Baraga je Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani podaril prvo neevropsko etnološko zbirko.
—–
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in zdravju škodljiva, zaradi vse številnejših prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila.
Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
—–
Gledališka igralka VERA DANILOVA je bila v letih od 1909 do 1930 članica osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame. Interpretirala je pretežno otroške vloge ter like mladostnikov in mladostnic v komedijah, operetah in v nekaj operah. Po odhodu v Prago je v Ljubljani kot gostja režirala nekaj operet, na Češkem pa se je posvetila družbenopolitičnemu delu. Vera Danilova se je rodila na današnji dan leta 1891 v Ljubljani.
—–
Slikar LEON KOPORC je leta 1950 na ljubljanski akademiji diplomiral pri Antonu Gojmirju Kosu in pri njem končal še specialko. Nekaj let je bil zaposlen kot likovni pedagog, nato pa je vstopil v svobodni poklic. Ukvarjal se je z oljnim in fresknim slikarstvom ter z risbo. Slikal je nadrealne krajine, tihožitja, portrete in akte s poudarjeno stiliziranimi figurami, ustvarjal malo grafiko (ekslibrise) in kopiral gotske freske. Med drugim je ilustriral tudi knjigi “Moj dežnik je lahko balon” Ele Peroci in Julesa Verna “Skrivnostni otok”. Leon Koporc se je rodil na današnji dan leta 1926 v Ljubljani.
—–
Smučar in trener TOMAŽ CERKOVNIK je bil v letih od 1979 do 1985 slovenski in jugoslovanski reprezentant v alpskem smučanju. Tekmoval je v svetovnem pokalu, pa tudi na svetovnih prvenstvih v Schladmingu (bil je 13. v slalomu in 12. v kombinaciji) ter v Bormiu. Na olimpijskih igrah v Sarajevu je leta 1984 v slalomu zasedel 11. mesto, leto zatem pa je športno pot šest sezon nadaljeval med poklicnimi smučarji v Združenih državah Amerike in tudi tam večkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral v Ameriki, je v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja kot specialist za alpske discipline vodil slovensko moško reprezentanco in bil z njo zlasti uspešen na olimpijskih igrah leta 1994. Tomaž Cerkovnik se je rodil na današnji dan leta 1960 v Ljubljani.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem se je na današnji dan leta 1797 rodil misijonar in jezikoslovec FRIDERIK IRENEJ BARAGA. Leta 1830 je odšel v Združene države Amerike ter postal misijonar med severnoameriškimi Indijanci, pozneje pa tudi med vse številnejšimi belci. Leta 1853 je bil posvečen v škofa s sedežem v kraju Sault Sainte Marie. Močno je vplival tudi na razvoj verskega življenja med Slovenci v 19. stoletju v Ameriki. Za Indijance je napisal šest knjig ter slovar in slovnico jezika očipvejščine. Napisal je tudi izjemno zanimivo delo “Opis severnoameriških Indijancev”, prvo etnološko monografijo in prvo slovensko knjigo, ki je v celoti posvečena opisu kakega tujega ljudstva. Friderik Baraga je Kranjskemu deželnemu muzeju v Ljubljani podaril prvo neevropsko etnološko zbirko.
—–
Preden je Ljubljana imela vodovod, so njeni prebivalci dobivali pitno vodo iz dvanajstih zasebnih in javnih vodnjakov ter studencev v okolici mesta. Za druge potrebe so vodo zajemali iz Ljubljanice. Voda iz vodnjakov je bila pogosto oporečna in zdravju škodljiva, zaradi vse številnejših prebivalcev pa je je tudi zmanjkovalo. Leta 1882 je dal občinski svetnik Ivan Hribar pobudo za graditev mestnega vodovoda, vendar je trajalo skoraj desetletje, da ga je Ljubljana dobila.
Slovesno so ga odprli šele med županovanjem Petra Grassellija, in sicer na današnji dan leta 1890. Veselje meščanov je bilo nepopisno, saj je bil “v vsako hišo napeljan bister studenček”, kot so takrat zapisali časniki, pobudniku Ivanu Hribarju pa so podelili naslov častnega meščana.
—–
Gledališka igralka VERA DANILOVA je bila v letih od 1909 do 1930 članica osrednje slovenske gledališke hiše, ljubljanske Drame. Interpretirala je pretežno otroške vloge ter like mladostnikov in mladostnic v komedijah, operetah in v nekaj operah. Po odhodu v Prago je v Ljubljani kot gostja režirala nekaj operet, na Češkem pa se je posvetila družbenopolitičnemu delu. Vera Danilova se je rodila na današnji dan leta 1891 v Ljubljani.
—–
Slikar LEON KOPORC je leta 1950 na ljubljanski akademiji diplomiral pri Antonu Gojmirju Kosu in pri njem končal še specialko. Nekaj let je bil zaposlen kot likovni pedagog, nato pa je vstopil v svobodni poklic. Ukvarjal se je z oljnim in fresknim slikarstvom ter z risbo. Slikal je nadrealne krajine, tihožitja, portrete in akte s poudarjeno stiliziranimi figurami, ustvarjal malo grafiko (ekslibrise) in kopiral gotske freske. Med drugim je ilustriral tudi knjigi “Moj dežnik je lahko balon” Ele Peroci in Julesa Verna “Skrivnostni otok”. Leon Koporc se je rodil na današnji dan leta 1926 v Ljubljani.
—–
Smučar in trener TOMAŽ CERKOVNIK je bil v letih od 1979 do 1985 slovenski in jugoslovanski reprezentant v alpskem smučanju. Tekmoval je v svetovnem pokalu, pa tudi na svetovnih prvenstvih v Schladmingu (bil je 13. v slalomu in 12. v kombinaciji) ter v Bormiu. Na olimpijskih igrah v Sarajevu je leta 1984 v slalomu zasedel 11. mesto, leto zatem pa je športno pot šest sezon nadaljeval med poklicnimi smučarji v Združenih državah Amerike in tudi tam večkrat stal na zmagovalnih stopničkah. Z bogatimi izkušnjami, ki si jih je nabral v Ameriki, je v prvi polovici 90-ih let prejšnjega stoletja kot specialist za alpske discipline vodil slovensko moško reprezentanco in bil z njo zlasti uspešen na olimpijskih igrah leta 1994. Tomaž Cerkovnik se je rodil na današnji dan leta 1960 v Ljubljani.
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Neveljaven email naslov