Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1471 so Turki kar štirikrat vdrli na Kranjsko. Na tretjem junijskem pohodu se je 15.000 konjenikov najprej utaborilo pri Rášci in oplenilo vso bližnjo okolico. Naslednjega dne so bili že pred Ljubljano, a meščani so jih pričakali pripravljeni, saj je turški pohod naznanjal dim, ki ga je bilo videti nad gorečimi vasmi. Tako so Turki požgali le nekaj hiš v predmestju, med njimi tudi avguštinski in frančiškanski samostan; potem so se razdelili na tri skupine ter nadaljevali plenjenje po Gorenjski, Dolenjski in Savinjski dolini.
Ko je bila turška nevarnost mimo, je cesar Friderik, ki za obrambo svojih podložnikov sicer ni storil skoraj nič, z listino, izdano v Regensburgu na današnji dan leta 1471, Ljubljančanom zaukazal, naj vse hiše v predmestju, ki jih Turki niso požgali, porušijo, da jih sovražnik ob naslednjih obleganjih mesta ne bi mogel uporabljati za oporišča. Od tedaj je bilo dovoljeno graditi le znotraj mestnega obzidja.
—–
Komediograf in prigodniški pisatelj JAKA ŠTOKA je leta 1914 v Trstu odprl tisti čas edino slovensko knjigarno in založil več slovenskih knjig. Pisal je burke, ki so jih igrali na amaterskih odrih po vsej Sloveniji, ter izdajal žepni koledarček Vedež, Gospodinjski koledar in priročnik Hišni prijatelj, ki jih je zvečine tudi sam napisal. Jaka Štoka je bil tudi eden izmed ustanovitelji Tržaškega dramatičnega društva. Rodil se je na današnji dan leta 1867 na Kontovelu pri Trstu.
——
Prva strokovna šola v Ljubljani je bila šola za mehanike pri jezuitskem kolegiju; pomočnike in mojstre je poučeval graditelj ljubljanskega prekopa Gabrijel Gruber. Leta 1818 so šolo preimenovali v obrtno-industrijsko. V drugi polovici 19. stoletja je začela Avstrija v industrijsko razvitejših mestih ustanavljati državne obrtne šole. Zanjo se je potegoval tudi ljubljanski občinski svet in na današnji dan leta 1876 prosil dunajsko ministrstvo za šolstvo, naj mestu dovoli ustanoviti državno obrtno šolo. Prošnja je bila najprej zavrnjena, po večkratnih zagotovilih, da je Ljubljana tudi denarno sposobna sama vzdrževati takšno šolo, pa je mesto leta 1888 le dobilo dovoljenje za ustanovitev državne obrtne šole.
—–
MIRAN JARC sodi med naše najizrazitejše ekspresionistične pesnike. Rodil se je na današnji dan leta 1900 v Črnomlju. V umetniško razgibanem Novem mestu je pisal že kot dijak. Leta 1927 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko »Človek in noč«, ki velja za eno osrednjih del slovenskega ekspresionističnega pesništva. Za Jarčevo razmišljanje in občutje razklanosti so značilne ekspresionistične igre, v katerih so v ospredju nasprotja med individualnim in kolektivnim, duhovnim in stvarnim, moškim in ženskim. Njegov najpomembnejši roman z avtobiografskimi potezami je »Novo mesto«; v njem slika podobo novomeškega srednješolskega rodu med prvo svetovno vojno. Miran Jarc je napisal tudi več lutkovnih iger in bil pomemben književni kritik in prevajalec.
——
Fotograf MIROSLAV ZDOVC se je fotografskega poklica izučil pri slovitem celjskem fotografu Josipu Pelikanu, od leta 1947 pa je delal v Ljubljani pri Fotoliku, v Muzeju narodnoosvobodilnega boja in v Moderni galeriji. Pozneje je bil fotograf na Akademiji za likovno umetnost in tam pripravljal gradivo za kiparske monografije in kataloge; veljal je za najboljšega interpreta kiparskih študij. Posvečal se je tudi barvni fotografiji. Bil je ustvarjalec z natančnim, spretnim in premišljenim odnosom do izbire motivike in tematike. Svoja dela je razvrščal v cikle z natančnimi naslovi, kot na primer Okna, Odsevi, Akti, Pokrajine, Vagoni, Znaki in Številke. Miroslav Zdovc se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ponikvah pri Celju.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1471 so Turki kar štirikrat vdrli na Kranjsko. Na tretjem junijskem pohodu se je 15.000 konjenikov najprej utaborilo pri Rášci in oplenilo vso bližnjo okolico. Naslednjega dne so bili že pred Ljubljano, a meščani so jih pričakali pripravljeni, saj je turški pohod naznanjal dim, ki ga je bilo videti nad gorečimi vasmi. Tako so Turki požgali le nekaj hiš v predmestju, med njimi tudi avguštinski in frančiškanski samostan; potem so se razdelili na tri skupine ter nadaljevali plenjenje po Gorenjski, Dolenjski in Savinjski dolini.
Ko je bila turška nevarnost mimo, je cesar Friderik, ki za obrambo svojih podložnikov sicer ni storil skoraj nič, z listino, izdano v Regensburgu na današnji dan leta 1471, Ljubljančanom zaukazal, naj vse hiše v predmestju, ki jih Turki niso požgali, porušijo, da jih sovražnik ob naslednjih obleganjih mesta ne bi mogel uporabljati za oporišča. Od tedaj je bilo dovoljeno graditi le znotraj mestnega obzidja.
—–
Komediograf in prigodniški pisatelj JAKA ŠTOKA je leta 1914 v Trstu odprl tisti čas edino slovensko knjigarno in založil več slovenskih knjig. Pisal je burke, ki so jih igrali na amaterskih odrih po vsej Sloveniji, ter izdajal žepni koledarček Vedež, Gospodinjski koledar in priročnik Hišni prijatelj, ki jih je zvečine tudi sam napisal. Jaka Štoka je bil tudi eden izmed ustanovitelji Tržaškega dramatičnega društva. Rodil se je na današnji dan leta 1867 na Kontovelu pri Trstu.
——
Prva strokovna šola v Ljubljani je bila šola za mehanike pri jezuitskem kolegiju; pomočnike in mojstre je poučeval graditelj ljubljanskega prekopa Gabrijel Gruber. Leta 1818 so šolo preimenovali v obrtno-industrijsko. V drugi polovici 19. stoletja je začela Avstrija v industrijsko razvitejših mestih ustanavljati državne obrtne šole. Zanjo se je potegoval tudi ljubljanski občinski svet in na današnji dan leta 1876 prosil dunajsko ministrstvo za šolstvo, naj mestu dovoli ustanoviti državno obrtno šolo. Prošnja je bila najprej zavrnjena, po večkratnih zagotovilih, da je Ljubljana tudi denarno sposobna sama vzdrževati takšno šolo, pa je mesto leta 1888 le dobilo dovoljenje za ustanovitev državne obrtne šole.
—–
MIRAN JARC sodi med naše najizrazitejše ekspresionistične pesnike. Rodil se je na današnji dan leta 1900 v Črnomlju. V umetniško razgibanem Novem mestu je pisal že kot dijak. Leta 1927 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko »Človek in noč«, ki velja za eno osrednjih del slovenskega ekspresionističnega pesništva. Za Jarčevo razmišljanje in občutje razklanosti so značilne ekspresionistične igre, v katerih so v ospredju nasprotja med individualnim in kolektivnim, duhovnim in stvarnim, moškim in ženskim. Njegov najpomembnejši roman z avtobiografskimi potezami je »Novo mesto«; v njem slika podobo novomeškega srednješolskega rodu med prvo svetovno vojno. Miran Jarc je napisal tudi več lutkovnih iger in bil pomemben književni kritik in prevajalec.
——
Fotograf MIROSLAV ZDOVC se je fotografskega poklica izučil pri slovitem celjskem fotografu Josipu Pelikanu, od leta 1947 pa je delal v Ljubljani pri Fotoliku, v Muzeju narodnoosvobodilnega boja in v Moderni galeriji. Pozneje je bil fotograf na Akademiji za likovno umetnost in tam pripravljal gradivo za kiparske monografije in kataloge; veljal je za najboljšega interpreta kiparskih študij. Posvečal se je tudi barvni fotografiji. Bil je ustvarjalec z natančnim, spretnim in premišljenim odnosom do izbire motivike in tematike. Svoja dela je razvrščal v cikle z natančnimi naslovi, kot na primer Okna, Odsevi, Akti, Pokrajine, Vagoni, Znaki in Številke. Miroslav Zdovc se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ponikvah pri Celju.
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Neveljaven email naslov