Leta 1471 so Turki kar štirikrat vdrli na Kranjsko. Na tretjem junijskem pohodu se je 15.000 konjenikov najprej utaborilo pri Rášci in oplenilo vso bližnjo okolico. Naslednjega dne so bili že pred Ljubljano, a meščani so jih pričakali pripravljeni, saj je turški pohod naznanjal dim, ki ga je bilo videti nad gorečimi vasmi. Tako so Turki požgali le nekaj hiš v predmestju, med njimi tudi avguštinski in frančiškanski  samostan; potem so se razdelili na tri skupine ter nadaljevali plenjenje po Gorenjski, Dolenjski in Savinjski dolini.

Ko je bila turška nevarnost mimo, je cesar Friderik, ki za obrambo svojih podložnikov sicer ni storil skoraj nič, z listino, izdano v Regensburgu na današnji dan leta 1471, Ljubljančanom zaukazal, naj vse hiše v predmestju, ki jih Turki niso požgali, porušijo, da jih sovražnik ob naslednjih obleganjih mesta ne bi mogel uporabljati za oporišča. Od tedaj je bilo dovoljeno graditi le znotraj mestnega obzidja.

—–

Komediograf in prigodniški pisatelj  JAKA  ŠTOKA  je leta 1914 v Trstu odprl tisti čas edino slovensko knjigarno in založil več slovenskih knjig. Pisal je burke, ki so jih igrali na amaterskih odrih po vsej Sloveniji, ter izdajal žepni koledarček Vedež, Gospodinjski koledar in priročnik Hišni prijatelj, ki jih je zvečine tudi sam napisal. Jaka Štoka je bil tudi eden izmed ustanovitelji Tržaškega dramatičnega društva. Rodil se je na današnji dan leta 1867 na Kontovelu pri Trstu.

——

Prva  strokovna šola v Ljubljani je bila šola za mehanike pri jezuitskem kolegiju; pomočnike in mojstre je poučeval graditelj ljubljanskega prekopa Gabrijel Gruber. Leta 1818 so šolo preimenovali v obrtno-industrijsko. V drugi polovici 19. stoletja je začela Avstrija v industrijsko razvitejših mestih ustanavljati državne  obrtne šole. Zanjo se je potegoval tudi ljubljanski občinski svet in na današnji dan leta 1876 prosil dunajsko ministrstvo za šolstvo, naj mestu dovoli ustanoviti državno obrtno šolo. Prošnja je bila najprej zavrnjena, po večkratnih zagotovilih, da je Ljubljana tudi denarno sposobna sama vzdrževati takšno šolo, pa je mesto leta 1888 le dobilo dovoljenje za ustanovitev državne obrtne šole.

—–

MIRAN  JARC  sodi med naše najizrazitejše ekspresionistične pesnike. Rodil se je na današnji dan leta 1900 v Črnomlju. V umetniško razgibanem Novem mestu je pisal že kot dijak. Leta 1927 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko »Človek in noč«, ki velja za eno osrednjih del slovenskega ekspresionističnega pesništva. Za Jarčevo razmišljanje in občutje razklanosti so značilne ekspresionistične igre, v katerih so v ospredju nasprotja med individualnim in kolektivnim, duhovnim in stvarnim, moškim in ženskim. Njegov najpomembnejši roman z avtobiografskimi potezami je »Novo mesto«; v njem slika podobo novomeškega srednješolskega rodu med prvo svetovno vojno.  Miran Jarc je napisal tudi več lutkovnih iger in bil pomemben književni kritik in prevajalec.

——

Fotograf  MIROSLAV  ZDOVC  se je fotografskega poklica izučil pri slovitem celjskem fotografu Josipu Pelikanu, od leta 1947 pa je delal v Ljubljani pri Fotoliku, v Muzeju narodnoosvobodilnega boja in v Moderni galeriji. Pozneje je bil fotograf  na Akademiji za likovno umetnost in tam pripravljal gradivo za kiparske monografije in kataloge; veljal je za najboljšega interpreta kiparskih študij. Posvečal se je tudi barvni fotografiji. Bil je ustvarjalec z natančnim, spretnim in premišljenim odnosom do izbire motivike in tematike. Svoja dela je razvrščal v cikle z natančnimi naslovi, kot na primer Okna, Odsevi, Akti, Pokrajine, Vagoni, Znaki in Številke. Miroslav Zdovc se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ponikvah pri Celju.