Filmska igralka  IDA  KRAVANJA  se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ito Rino, njena igralska pot pa se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je odigrala v Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan leta 1907 v Divači.

—–

Slikarka in ilustratorka  ROŽA  PIŠČANEC  je leta 1949 diplomirala na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost, dve leti pozneje pa končala še slikarsko specialko. Kot likovna pedagoginja je poučevala na ljubljanskih šolah. Ilustrirala je vrsto slikanic in njene upodobitve v knjigi Frana Levstika »Kdo je napravil Vidku srajčico« so postale pomemben del zakladnice slovenske likovne ustvarjalnosti. Slikanica je doživela številne ponatise doma in v tujini ter prejela vrsto nagrad.

Likovno je opremljala tudi učbenike ter sodelovala z revijami za otroke in mladino. Z dopadljivo realistično likovno govorico je znala približati besedilo mladim bralcem, kot slikarka pa je ustvarjala predvsem krajine in figuralne kompozicije v olju in akvarelu. Za svoje delo je dvakrat prejela Levstikovo nagrado, visoko priznanje za dosežke na področju otroške in mladinske književnosti. Roža Piščanec se je rodila na današnji dan leta 1923 v Lovrencu na Dravskem polju.

—–

Gledališka igralka  ALENKA  SVETEL  je že kot gimnazijka obiskovala dramski oddelek ljubljanskega konservatorija in glasbeno akademijo, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa je diplomirala leta 1971. Od leta 1944 do 1952 je bila angažirana v ljubljanski Drami, nato pa se je v Mestnem gledališču ljubljanskem razvila v eno njegovih vodilnih igralk. Precej je sodelovala tudi pri ljubljanskem radiu. Sodila je med igralke, ki so z enakim posluhom oblikovale mladostne, celo napol otroške vloge in tudi bolj zapletene značajske like. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.

—–

Zahodnoevropska skupnost leta 1991 sprva ni bila naklonjena osamosvojitvi Slovenije in je skušala ohraniti enotno Jugoslavijo. Že med osamosvojitveno vojno je posredovala za ustavitev bojev in skušala prisiliti Slovenijo, da bi odstopila od ustanovitve svoje lastne države. Na današnji dan pred 27-imi leti so bila na Brionih pogajanja med predstavniki federacije, Hrvaške, Srbije, Evropske skupnosti (to delegacijo je vodil Hans van den Broek)  ter Slovenije, ki so jo zastopali Milan Kučan, Janez Drnovšek in France Bučar. Po dolgotrajnih pogajanjih je bila sprejeta  brionska  deklaracija.  Najpomembnejši člen je govoril o trimesečnem moratoriju na kakršne koli ukrepe v zvezi z osamosvajanjem naše države, zavezoval pa je tudi Evropsko skupnost, ki po izteku tega roka slovenski samostojnosti iz formalnih razlogov ni mogla več nasprotovati.