Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
AVGUSTA ŠANTEL mlajša se je rodila na današnji dan leta 1876 v Gorici. Po šolanju na učiteljišču v Gorici je v Münchnu študirala slikarstvo, nato pa poučevala v nekaj slovenskih krajih in na šoli za otroke pomorskih častnikov v Pulju. Tam je tudi igrala violino v vojaškem orkestru. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja se je z materjo Avgusto in sestro Henriko (tudi ti sta bili slikarki) naselila v Ljubljani, se posvečala slikanju in sodelovala v orkestru Glasbene matice. Avgusta Šantel mlajša je ustvarjala predvsem v akvarelu in olju. Tematsko se je posvečala krajinarstvu, tihožitjem in figuralnim kompozicijam, veliko pa je tudi razstavljala.
—–
Na današnji dan leta 1944 zvečer sta na partizansko-zavezniškem letališču Nadlesk v Loški dolini pristali prvi zavezniški letali in odpeljali v Italijo, v Bari, 47 ranjenih partizanov in osem rešenih sestreljenih zavezniških letalcev. S tega letališča so zavezniška letala v dobrem poldrugem mesecu delovanja prepeljala v Italijo skoraj šeststo ranjenih partizanov, 84 rešenih zavezniških pilotov ter pet iz taborišč pobeglih Francozov.
—–
Retrospektivna zbiranja statističnih podatkov o prebivalstvu na določenem ozemlju ali na kratko popise prebivalstva praviloma opravljajo vsakih deset let. V deželah, naseljenih s Slovenci, je bil prvi sodobni popis opravljen leta 1869, do razpada Avstro-Ogrske pa jih je bilo še pet.
Sprva so popisovali po stanovanjskih enotah: pri stanovalcih priimek in ime, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, rodbinski stan in poklic oziroma poglavitno pridobitno dejavnost. Pozneje so uvedli še rubrike o občevalnem jeziku, telesnih hibah, pismenosti, postranskem zaslužku in hišnih lastnikih.
V letih med obema svetovnima vojnama sta bila na slovenskem ozemlju v okviru Kraljevine Jugoslavije dva popisa prebivalstva, po drugi svetovni vojni pa jih je Jugoslavija opravila šest.
Na današnji dan leta 1948 (takrat državna meja z Italijo še ni bila dokončno določena) so objavili podatke prvega povojnega popisa; kritični datum je bil 31. marec tistega leta. Slovenija je pred 70-imi leti štela 1,389.094 prebivalcev.
—–
Na današnji dan leta 1969 je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 49-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
AVGUSTA ŠANTEL mlajša se je rodila na današnji dan leta 1876 v Gorici. Po šolanju na učiteljišču v Gorici je v Münchnu študirala slikarstvo, nato pa poučevala v nekaj slovenskih krajih in na šoli za otroke pomorskih častnikov v Pulju. Tam je tudi igrala violino v vojaškem orkestru. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja se je z materjo Avgusto in sestro Henriko (tudi ti sta bili slikarki) naselila v Ljubljani, se posvečala slikanju in sodelovala v orkestru Glasbene matice. Avgusta Šantel mlajša je ustvarjala predvsem v akvarelu in olju. Tematsko se je posvečala krajinarstvu, tihožitjem in figuralnim kompozicijam, veliko pa je tudi razstavljala.
—–
Na današnji dan leta 1944 zvečer sta na partizansko-zavezniškem letališču Nadlesk v Loški dolini pristali prvi zavezniški letali in odpeljali v Italijo, v Bari, 47 ranjenih partizanov in osem rešenih sestreljenih zavezniških letalcev. S tega letališča so zavezniška letala v dobrem poldrugem mesecu delovanja prepeljala v Italijo skoraj šeststo ranjenih partizanov, 84 rešenih zavezniških pilotov ter pet iz taborišč pobeglih Francozov.
—–
Retrospektivna zbiranja statističnih podatkov o prebivalstvu na določenem ozemlju ali na kratko popise prebivalstva praviloma opravljajo vsakih deset let. V deželah, naseljenih s Slovenci, je bil prvi sodobni popis opravljen leta 1869, do razpada Avstro-Ogrske pa jih je bilo še pet.
Sprva so popisovali po stanovanjskih enotah: pri stanovalcih priimek in ime, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, rodbinski stan in poklic oziroma poglavitno pridobitno dejavnost. Pozneje so uvedli še rubrike o občevalnem jeziku, telesnih hibah, pismenosti, postranskem zaslužku in hišnih lastnikih.
V letih med obema svetovnima vojnama sta bila na slovenskem ozemlju v okviru Kraljevine Jugoslavije dva popisa prebivalstva, po drugi svetovni vojni pa jih je Jugoslavija opravila šest.
Na današnji dan leta 1948 (takrat državna meja z Italijo še ni bila dokončno določena) so objavili podatke prvega povojnega popisa; kritični datum je bil 31. marec tistega leta. Slovenija je pred 70-imi leti štela 1,389.094 prebivalcev.
—–
Na današnji dan leta 1969 je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 49-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov