Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
AVGUSTA ŠANTEL mlajša se je rodila na današnji dan leta 1876 v Gorici. Po šolanju na učiteljišču v Gorici je v Münchnu študirala slikarstvo, nato pa poučevala v nekaj slovenskih krajih in na šoli za otroke pomorskih častnikov v Pulju. Tam je tudi igrala violino v vojaškem orkestru. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja se je z materjo Avgusto in sestro Henriko (tudi ti sta bili slikarki) naselila v Ljubljani, se posvečala slikanju in sodelovala v orkestru Glasbene matice. Avgusta Šantel mlajša je ustvarjala predvsem v akvarelu in olju. Tematsko se je posvečala krajinarstvu, tihožitjem in figuralnim kompozicijam, veliko pa je tudi razstavljala.
—–
Na današnji dan leta 1944 zvečer sta na partizansko-zavezniškem letališču Nadlesk v Loški dolini pristali prvi zavezniški letali in odpeljali v Italijo, v Bari, 47 ranjenih partizanov in osem rešenih sestreljenih zavezniških letalcev. S tega letališča so zavezniška letala v dobrem poldrugem mesecu delovanja prepeljala v Italijo skoraj šeststo ranjenih partizanov, 84 rešenih zavezniških pilotov ter pet iz taborišč pobeglih Francozov.
—–
Retrospektivna zbiranja statističnih podatkov o prebivalstvu na določenem ozemlju ali na kratko popise prebivalstva praviloma opravljajo vsakih deset let. V deželah, naseljenih s Slovenci, je bil prvi sodobni popis opravljen leta 1869, do razpada Avstro-Ogrske pa jih je bilo še pet.
Sprva so popisovali po stanovanjskih enotah: pri stanovalcih priimek in ime, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, rodbinski stan in poklic oziroma poglavitno pridobitno dejavnost. Pozneje so uvedli še rubrike o občevalnem jeziku, telesnih hibah, pismenosti, postranskem zaslužku in hišnih lastnikih.
V letih med obema svetovnima vojnama sta bila na slovenskem ozemlju v okviru Kraljevine Jugoslavije dva popisa prebivalstva, po drugi svetovni vojni pa jih je Jugoslavija opravila šest.
Na današnji dan leta 1948 (takrat državna meja z Italijo še ni bila dokončno določena) so objavili podatke prvega povojnega popisa; kritični datum je bil 31. marec tistega leta. Slovenija je pred 70-imi leti štela 1,389.094 prebivalcev.
—–
Na današnji dan leta 1969 je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 49-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
AVGUSTA ŠANTEL mlajša se je rodila na današnji dan leta 1876 v Gorici. Po šolanju na učiteljišču v Gorici je v Münchnu študirala slikarstvo, nato pa poučevala v nekaj slovenskih krajih in na šoli za otroke pomorskih častnikov v Pulju. Tam je tudi igrala violino v vojaškem orkestru. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja se je z materjo Avgusto in sestro Henriko (tudi ti sta bili slikarki) naselila v Ljubljani, se posvečala slikanju in sodelovala v orkestru Glasbene matice. Avgusta Šantel mlajša je ustvarjala predvsem v akvarelu in olju. Tematsko se je posvečala krajinarstvu, tihožitjem in figuralnim kompozicijam, veliko pa je tudi razstavljala.
—–
Na današnji dan leta 1944 zvečer sta na partizansko-zavezniškem letališču Nadlesk v Loški dolini pristali prvi zavezniški letali in odpeljali v Italijo, v Bari, 47 ranjenih partizanov in osem rešenih sestreljenih zavezniških letalcev. S tega letališča so zavezniška letala v dobrem poldrugem mesecu delovanja prepeljala v Italijo skoraj šeststo ranjenih partizanov, 84 rešenih zavezniških pilotov ter pet iz taborišč pobeglih Francozov.
—–
Retrospektivna zbiranja statističnih podatkov o prebivalstvu na določenem ozemlju ali na kratko popise prebivalstva praviloma opravljajo vsakih deset let. V deželah, naseljenih s Slovenci, je bil prvi sodobni popis opravljen leta 1869, do razpada Avstro-Ogrske pa jih je bilo še pet.
Sprva so popisovali po stanovanjskih enotah: pri stanovalcih priimek in ime, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, rodbinski stan in poklic oziroma poglavitno pridobitno dejavnost. Pozneje so uvedli še rubrike o občevalnem jeziku, telesnih hibah, pismenosti, postranskem zaslužku in hišnih lastnikih.
V letih med obema svetovnima vojnama sta bila na slovenskem ozemlju v okviru Kraljevine Jugoslavije dva popisa prebivalstva, po drugi svetovni vojni pa jih je Jugoslavija opravila šest.
Na današnji dan leta 1948 (takrat državna meja z Italijo še ni bila dokončno določena) so objavili podatke prvega povojnega popisa; kritični datum je bil 31. marec tistega leta. Slovenija je pred 70-imi leti štela 1,389.094 prebivalcev.
—–
Na današnji dan leta 1969 je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 49-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«
Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov