Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
AVGUSTA ŠANTEL mlajša se je rodila na današnji dan leta 1876 v Gorici. Po šolanju na učiteljišču v Gorici je v Münchnu študirala slikarstvo, nato pa poučevala v nekaj slovenskih krajih in na šoli za otroke pomorskih častnikov v Pulju. Tam je tudi igrala violino v vojaškem orkestru. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja se je z materjo Avgusto in sestro Henriko (tudi ti sta bili slikarki) naselila v Ljubljani, se posvečala slikanju in sodelovala v orkestru Glasbene matice. Avgusta Šantel mlajša je ustvarjala predvsem v akvarelu in olju. Tematsko se je posvečala krajinarstvu, tihožitjem in figuralnim kompozicijam, veliko pa je tudi razstavljala.
—–
Na današnji dan leta 1944 zvečer sta na partizansko-zavezniškem letališču Nadlesk v Loški dolini pristali prvi zavezniški letali in odpeljali v Italijo, v Bari, 47 ranjenih partizanov in osem rešenih sestreljenih zavezniških letalcev. S tega letališča so zavezniška letala v dobrem poldrugem mesecu delovanja prepeljala v Italijo skoraj šeststo ranjenih partizanov, 84 rešenih zavezniških pilotov ter pet iz taborišč pobeglih Francozov.
—–
Retrospektivna zbiranja statističnih podatkov o prebivalstvu na določenem ozemlju ali na kratko popise prebivalstva praviloma opravljajo vsakih deset let. V deželah, naseljenih s Slovenci, je bil prvi sodobni popis opravljen leta 1869, do razpada Avstro-Ogrske pa jih je bilo še pet.
Sprva so popisovali po stanovanjskih enotah: pri stanovalcih priimek in ime, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, rodbinski stan in poklic oziroma poglavitno pridobitno dejavnost. Pozneje so uvedli še rubrike o občevalnem jeziku, telesnih hibah, pismenosti, postranskem zaslužku in hišnih lastnikih.
V letih med obema svetovnima vojnama sta bila na slovenskem ozemlju v okviru Kraljevine Jugoslavije dva popisa prebivalstva, po drugi svetovni vojni pa jih je Jugoslavija opravila šest.
Na današnji dan leta 1948 (takrat državna meja z Italijo še ni bila dokončno določena) so objavili podatke prvega povojnega popisa; kritični datum je bil 31. marec tistega leta. Slovenija je pred 70-imi leti štela 1,389.094 prebivalcev.
—–
Na današnji dan leta 1969 je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 49-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
AVGUSTA ŠANTEL mlajša se je rodila na današnji dan leta 1876 v Gorici. Po šolanju na učiteljišču v Gorici je v Münchnu študirala slikarstvo, nato pa poučevala v nekaj slovenskih krajih in na šoli za otroke pomorskih častnikov v Pulju. Tam je tudi igrala violino v vojaškem orkestru. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja se je z materjo Avgusto in sestro Henriko (tudi ti sta bili slikarki) naselila v Ljubljani, se posvečala slikanju in sodelovala v orkestru Glasbene matice. Avgusta Šantel mlajša je ustvarjala predvsem v akvarelu in olju. Tematsko se je posvečala krajinarstvu, tihožitjem in figuralnim kompozicijam, veliko pa je tudi razstavljala.
—–
Na današnji dan leta 1944 zvečer sta na partizansko-zavezniškem letališču Nadlesk v Loški dolini pristali prvi zavezniški letali in odpeljali v Italijo, v Bari, 47 ranjenih partizanov in osem rešenih sestreljenih zavezniških letalcev. S tega letališča so zavezniška letala v dobrem poldrugem mesecu delovanja prepeljala v Italijo skoraj šeststo ranjenih partizanov, 84 rešenih zavezniških pilotov ter pet iz taborišč pobeglih Francozov.
—–
Retrospektivna zbiranja statističnih podatkov o prebivalstvu na določenem ozemlju ali na kratko popise prebivalstva praviloma opravljajo vsakih deset let. V deželah, naseljenih s Slovenci, je bil prvi sodobni popis opravljen leta 1869, do razpada Avstro-Ogrske pa jih je bilo še pet.
Sprva so popisovali po stanovanjskih enotah: pri stanovalcih priimek in ime, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, rodbinski stan in poklic oziroma poglavitno pridobitno dejavnost. Pozneje so uvedli še rubrike o občevalnem jeziku, telesnih hibah, pismenosti, postranskem zaslužku in hišnih lastnikih.
V letih med obema svetovnima vojnama sta bila na slovenskem ozemlju v okviru Kraljevine Jugoslavije dva popisa prebivalstva, po drugi svetovni vojni pa jih je Jugoslavija opravila šest.
Na današnji dan leta 1948 (takrat državna meja z Italijo še ni bila dokončno določena) so objavili podatke prvega povojnega popisa; kritični datum je bil 31. marec tistega leta. Slovenija je pred 70-imi leti štela 1,389.094 prebivalcev.
—–
Na današnji dan leta 1969 je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 49-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov