Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

31.07.2018


Pripovednik in humorist RADO MURNIK se je rodil na današnji dan leta 1870 v Ljubljani. Po sicer nedokončanem študiju medicine na Dunaju in v Gradcu je postal časnikar. Pisal je za slovenske, avstrijske in češke revije ter časnike. Urejal je satirična lista “Jež” in “Osa” ter revijo “Lovec”. Njegov satirično-parodični roman “Groga in drugi” je pomenil nastop tako imenovane nove smeri, ki se je odvrnila od realizma 19. stoletja. Izoblikoval je samostojni pripovedni izraz z včasih poudarjenimi romantičnimi prvinami. V “Ljubljanskem zvonu” je v letih od 1911 do 13 objavljal zgodovinski roman “Hči grofa Blagaja”, ki je v predelani izdaji z naslovom “Lepi janičar” izšel leta 1954 kot roman za mladino. Kot satirik je bil Rado Murnik dobrodušen, brez kritične osti, vendar z izrazitim smislom za komično, jezikovni humor in spretno fabuliranje.
—–
V samem središču starega mestnega jedra Ljubljane stoji mogočen grad. Zaradi svoje dominantnosti je kmalu postal tudi mestni simbol, saj so ga že v srednjem veku zarisali v mestni grb. Zlato obdobje živahnega razvoja je Grad doživljal v obdobju Habsburžanov, še posebej, ko je bil sedež deželnih glavarjev ter v času turških vpadov, nato pa je počasi začel izgubljati pomen in tako tudi svoj nekdanji sijaj.
Nov svetel trenutek pa je doživel med županovanjem Ivana Hribarja, ko je na današnji dan leta 1905 iz rok deželnih oblasti prešel v mestno last. Rojevati so se začele številne ideje o namembnosti in njegovi popolni prenovi, vse do zadnje, ki jo od šestdesetih let prejšnjega stoletja skupaj s konservatorji uresničujejo arheologi in arhitekti. Sicer pa je ljubljanski Grad, srednjeveška trdnjava z novo podobo, tudi ena najprivlačnejših turističnih točk v Sloveniji.
—–
Odvetnik in društveni delavec LUDVIK LESKOVAR je leta 1941 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, po koncu druge svetovne vojne pa je nekaj časa živel v Avstriji in Italiji ter se končno naselil v Chicagu v Združenih državah Amerike. Tam je postal eden najdelavnejših kulturnih delavcev med slovenskimi izseljenci. Med drugim je ustanovil Slovenski radijski klub in od leta 1950 z ženo Corrino vodil slovensko radijsko uro. Ludvik Leskovar se je rodil na današnji dan leta 1916 v Oplotnici pri Slovenski Bistrici.
—–
Dramatik, kritik in esejist JOSIP TAVČAR je po drugi svetovni vojni končal licej v Trstu, germanistiko pa je študiral v Benetkah in Neaplju. Najprej je bil profesor v Kopru, nato pa v Trstu. Bil je vsestranski kulturni delavec, več let tudi umetniški vodja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Najprej je pisal v italijanščini, nato pa v slovenščini in se uveljavil kot posrednik med tema kulturama. Sprva je objavljal novele s socialno in psihološki tematiko, nato pa se je posvetil dramatiki. V gledaliških igrah je razvijal fantastiko in s farso razkrival groteskne razsežnosti poseganja stehnizirane in skomercializirane stvarnosti v človeka. Pisal je tudi radijske in televizijske igre. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Dutovljah pri Sežani.


Na današnji dan

6276 epizod

Na današnji dan

6276 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

31.07.2018


Pripovednik in humorist RADO MURNIK se je rodil na današnji dan leta 1870 v Ljubljani. Po sicer nedokončanem študiju medicine na Dunaju in v Gradcu je postal časnikar. Pisal je za slovenske, avstrijske in češke revije ter časnike. Urejal je satirična lista “Jež” in “Osa” ter revijo “Lovec”. Njegov satirično-parodični roman “Groga in drugi” je pomenil nastop tako imenovane nove smeri, ki se je odvrnila od realizma 19. stoletja. Izoblikoval je samostojni pripovedni izraz z včasih poudarjenimi romantičnimi prvinami. V “Ljubljanskem zvonu” je v letih od 1911 do 13 objavljal zgodovinski roman “Hči grofa Blagaja”, ki je v predelani izdaji z naslovom “Lepi janičar” izšel leta 1954 kot roman za mladino. Kot satirik je bil Rado Murnik dobrodušen, brez kritične osti, vendar z izrazitim smislom za komično, jezikovni humor in spretno fabuliranje.
—–
V samem središču starega mestnega jedra Ljubljane stoji mogočen grad. Zaradi svoje dominantnosti je kmalu postal tudi mestni simbol, saj so ga že v srednjem veku zarisali v mestni grb. Zlato obdobje živahnega razvoja je Grad doživljal v obdobju Habsburžanov, še posebej, ko je bil sedež deželnih glavarjev ter v času turških vpadov, nato pa je počasi začel izgubljati pomen in tako tudi svoj nekdanji sijaj.
Nov svetel trenutek pa je doživel med županovanjem Ivana Hribarja, ko je na današnji dan leta 1905 iz rok deželnih oblasti prešel v mestno last. Rojevati so se začele številne ideje o namembnosti in njegovi popolni prenovi, vse do zadnje, ki jo od šestdesetih let prejšnjega stoletja skupaj s konservatorji uresničujejo arheologi in arhitekti. Sicer pa je ljubljanski Grad, srednjeveška trdnjava z novo podobo, tudi ena najprivlačnejših turističnih točk v Sloveniji.
—–
Odvetnik in društveni delavec LUDVIK LESKOVAR je leta 1941 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, po koncu druge svetovne vojne pa je nekaj časa živel v Avstriji in Italiji ter se končno naselil v Chicagu v Združenih državah Amerike. Tam je postal eden najdelavnejših kulturnih delavcev med slovenskimi izseljenci. Med drugim je ustanovil Slovenski radijski klub in od leta 1950 z ženo Corrino vodil slovensko radijsko uro. Ludvik Leskovar se je rodil na današnji dan leta 1916 v Oplotnici pri Slovenski Bistrici.
—–
Dramatik, kritik in esejist JOSIP TAVČAR je po drugi svetovni vojni končal licej v Trstu, germanistiko pa je študiral v Benetkah in Neaplju. Najprej je bil profesor v Kopru, nato pa v Trstu. Bil je vsestranski kulturni delavec, več let tudi umetniški vodja Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. Najprej je pisal v italijanščini, nato pa v slovenščini in se uveljavil kot posrednik med tema kulturama. Sprva je objavljal novele s socialno in psihološki tematiko, nato pa se je posvetil dramatiki. V gledaliških igrah je razvijal fantastiko in s farso razkrival groteskne razsežnosti poseganja stehnizirane in skomercializirane stvarnosti v človeka. Pisal je tudi radijske in televizijske igre. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Dutovljah pri Sežani.


11.01.2021

11. JANUAR

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.01.2021

10. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.01.2021

9. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.01.2021

8. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


07.01.2021

7. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


06.01.2021

sreda, 6. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


05.01.2021

torek, 5. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


04.01.2021

4. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.01.2021

3. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.01.2021

2. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.01.2021

1. januar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


31.12.2020

31. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.12.2020

30. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.12.2020

29. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.12.2020

28. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.12.2020

27. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.12.2020

26. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.12.2020

25. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.12.2020

24. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.12.2020

23. december

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 71 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov