Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Anton Ingolič (1907 – 1992) – socialni realist izpod Pohorja, začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi, družbeno angažirana defektologinja – žrtev montiranega političnega procesa, Splošno žensko društvo
Skladatelj in pesnik Fran Serafin Vilhar je v Pragi končal orglarsko šolo ter nato deloval kot kapelnik, zborovodja in zasebni glasbeni učitelj v več hrvaških mestih, od leta 1891 v Zagrebu. Tu je bil med drugim ravnatelj pevskega zbora v cerkvi svetega Marka ter glasbeni učitelj v zgornjem plemiškem kolegiju. Bil je zelo ploden skladatelj, saj je zapustil kakih tristo skladb, približno toliko pa je tudi ljudskih napevov, ki jih je zbral po raznih krajih in jih delno uporabil v svojih skladbah. Slogovno je bil na meji med zgodnjo in pozno romantiko; bil je prvi Slovenec, ki se je približal novoromantičnim slogovnim smerem. Njegovo glasbo označujejo sveža in všečna melodija, bogata harmonija, primeren ritem in jasna oblika glasbenega stavka. Fran Serafin Vilhar, ki ga hrvaška muzikologija šteje za najpomembnejšega skladatelja nehrvaškega rodu na prelomu iz 19. v 20. stoletje, se je rodil leta 1852 v Senožečah pri Postojni.
Leta 1892 se je v Ljubljani rodila publicistka, defektologinja in politična delavka Angela Vode. Po specializaciji za poučevanje duševno prizadetih otrok je pred 100 leti začela poučevati na posebni šoli v Ljubljani. Večji del življenja je javno delovala, predavala na zborovanjih, tečajih in po radiu, pisala knjige in bila dejavna članica različnih ženskih organizacij. Eno izmed njenih najpomembnejših del je knjiga “Žena v sedanji družbi” iz leta 1934. Vsebuje prvo temeljno feministično analizo družbenega položaja ženske na Slovenskem in eno izmed prvih opozoril na nevarnost fašizma. Iz njene knjige Skriti spomin je znan dialog s somišljenikom iz vrst slovenskih komunistov Tonetom Tomšičem še iz časa Hitlerjevega paktiranja s Stalinom. Vodetova je Tomšiča opozorila, da Stalin sklepa s Hitlerjem politične kupčije tudi na račun Slovencev, Tomšič, zaverovan v kult sovjetskega partijskega voditelja, ji je odvrnil: »Angela, če dvomiš o Stalinovi modrosti, si kot komunistka izgubljena ...« Med vojno je bila pol leta v taborišču Ravensbrück. Leta 1947 so jo na zloglasnem montiranem Nagodetovem procesu v Ljubljani obsodili na 20 let prisilnega dela, vendar so jo po šestih letih izpustili. Posthumno je bila ta sodba leta 1991 razveljavljena.
V začetku leta 1901 so v Ljubljani ustanovili Splošno žensko društvo. Notranje ministrstvo ga je potrdilo na današnji dan istega leta in kmalu je postalo osrednja slovenska ženska organizacija. Pri obravnavi ženskega vprašanja v Sloveniji se je tako začelo novo obdobje, saj je, delno že s prvim ženskim časopisom “Slovenka”, ki so ga začeli izdajati leta 1897 v Trstu, in potem z društvi, prizadevanje za emancipacijo žensk prešlo iz moških v ženske roke.
5. januarja 1907 se je na Spodnji Polskavi rodil pisatelj Anton Ingolič, eden od predstavnikov novega slovenskega realizma. //Posnetek: pisatelj govori o svojem otroštvu v domači vasi//. Po maturi v Mariboru je študiral francoščino na Sorboni v Parizu, leta 1931 pa je diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti. Med vojno so ga Nemci z družino izgnali v Srbijo, po vrnitvi pa je spet opravljal profesorski poklic. Ingolič je ostal vseskozi zvest svoji stilni usmeritvi, širil pa je vsebinski razpon svoje proze: od začetne ožje, predvsem štajerske in koroške območne tematike na mestno okolje, k našim izseljencem in celo v zgodovino. Anton Ingolič je bil ob Francetu Bevku in Tonetu Seliškarju tudi eden najplodovitejših sodobnih pisateljev za otroke in mladino. Leta 1949 in 1978 je dobil Prešernovo nagrado.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Anton Ingolič (1907 – 1992) – socialni realist izpod Pohorja, začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi, družbeno angažirana defektologinja – žrtev montiranega političnega procesa, Splošno žensko društvo
Skladatelj in pesnik Fran Serafin Vilhar je v Pragi končal orglarsko šolo ter nato deloval kot kapelnik, zborovodja in zasebni glasbeni učitelj v več hrvaških mestih, od leta 1891 v Zagrebu. Tu je bil med drugim ravnatelj pevskega zbora v cerkvi svetega Marka ter glasbeni učitelj v zgornjem plemiškem kolegiju. Bil je zelo ploden skladatelj, saj je zapustil kakih tristo skladb, približno toliko pa je tudi ljudskih napevov, ki jih je zbral po raznih krajih in jih delno uporabil v svojih skladbah. Slogovno je bil na meji med zgodnjo in pozno romantiko; bil je prvi Slovenec, ki se je približal novoromantičnim slogovnim smerem. Njegovo glasbo označujejo sveža in všečna melodija, bogata harmonija, primeren ritem in jasna oblika glasbenega stavka. Fran Serafin Vilhar, ki ga hrvaška muzikologija šteje za najpomembnejšega skladatelja nehrvaškega rodu na prelomu iz 19. v 20. stoletje, se je rodil leta 1852 v Senožečah pri Postojni.
Leta 1892 se je v Ljubljani rodila publicistka, defektologinja in politična delavka Angela Vode. Po specializaciji za poučevanje duševno prizadetih otrok je pred 100 leti začela poučevati na posebni šoli v Ljubljani. Večji del življenja je javno delovala, predavala na zborovanjih, tečajih in po radiu, pisala knjige in bila dejavna članica različnih ženskih organizacij. Eno izmed njenih najpomembnejših del je knjiga “Žena v sedanji družbi” iz leta 1934. Vsebuje prvo temeljno feministično analizo družbenega položaja ženske na Slovenskem in eno izmed prvih opozoril na nevarnost fašizma. Iz njene knjige Skriti spomin je znan dialog s somišljenikom iz vrst slovenskih komunistov Tonetom Tomšičem še iz časa Hitlerjevega paktiranja s Stalinom. Vodetova je Tomšiča opozorila, da Stalin sklepa s Hitlerjem politične kupčije tudi na račun Slovencev, Tomšič, zaverovan v kult sovjetskega partijskega voditelja, ji je odvrnil: »Angela, če dvomiš o Stalinovi modrosti, si kot komunistka izgubljena ...« Med vojno je bila pol leta v taborišču Ravensbrück. Leta 1947 so jo na zloglasnem montiranem Nagodetovem procesu v Ljubljani obsodili na 20 let prisilnega dela, vendar so jo po šestih letih izpustili. Posthumno je bila ta sodba leta 1991 razveljavljena.
V začetku leta 1901 so v Ljubljani ustanovili Splošno žensko društvo. Notranje ministrstvo ga je potrdilo na današnji dan istega leta in kmalu je postalo osrednja slovenska ženska organizacija. Pri obravnavi ženskega vprašanja v Sloveniji se je tako začelo novo obdobje, saj je, delno že s prvim ženskim časopisom “Slovenka”, ki so ga začeli izdajati leta 1897 v Trstu, in potem z društvi, prizadevanje za emancipacijo žensk prešlo iz moških v ženske roke.
5. januarja 1907 se je na Spodnji Polskavi rodil pisatelj Anton Ingolič, eden od predstavnikov novega slovenskega realizma. //Posnetek: pisatelj govori o svojem otroštvu v domači vasi//. Po maturi v Mariboru je študiral francoščino na Sorboni v Parizu, leta 1931 pa je diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti. Med vojno so ga Nemci z družino izgnali v Srbijo, po vrnitvi pa je spet opravljal profesorski poklic. Ingolič je ostal vseskozi zvest svoji stilni usmeritvi, širil pa je vsebinski razpon svoje proze: od začetne ožje, predvsem štajerske in koroške območne tematike na mestno okolje, k našim izseljencem in celo v zgodovino. Anton Ingolič je bil ob Francetu Bevku in Tonetu Seliškarju tudi eden najplodovitejših sodobnih pisateljev za otroke in mladino. Leta 1949 in 1978 je dobil Prešernovo nagrado.
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov