IVAN JOŽEF TOMAŽIČ je končal bogoslovno učilišče v Mariboru, leta 1906 pa v Innsbrucku doktoriral iz teologije. Pozneje je bil v Mariboru med drugim škofijski tajnik, kanonik in predavatelj zgodovine in patristike (to je nauka o življenju cerkvenih očetov). .Leta 1928 je postal pomožni škof, pet let pozneje pa redni lavantinski (mariborski) škof. Pomagal je pri razvoju Katoliške akcije, Marijine kongregacije, Slomškove Bratovščine svetih Cirila in Metoda ter drugih verskih in posvetnih združenj.
Pod njegovim vodstvom so sezidali novo bogoslovno semenišče in Visoko teološko šolo. Med nemško okupacijo v letih druge svetovne vojne je v duhu svojega škofovskega gesla »Ne jaz, ampak Bog« odločno protestiral zoper okupatorjeve ukrepe proti narodno zavedni duhovščini in vernemu slovenskemu ljudstvu. Leta 1948 je prejel visoko papeževo priznanje »prisednik prestola Njegove svetosti«. Škof Ivan Jožef Tomažič se je rodil na današnji dan leta 1876 v Miklavžu pri Ormožu.
—–
Častnik LJUBO ŠERCER se je rodil na današnji dan leta 1916 v Braniku pri Gorici. Po končani vojaški akademiji v Beogradu je do aprila 1941. leta služboval v Banjaluki in Kninu, nato pa se je v Ljubljani vključil v delo Osvobodilne fronte. Julija istega leta je odšel k partizanom in kmalu postal poveljnik Krimskega bataljona. Zaradi izdaje so ga že decembra istega leta prijeli okupatorji in ga postavili pred vojaško sodišče. Še s petimi tovariši so ga ustrelili v kamnolomu Tomíšelj pri Ljubljani. Leta 1942 so po Ljubu Šercerju

pomenovali partizansko brigado, leta 1943 pa ga je poveljstvo narodno-osvobodilne vojske razglasilo za narodnega heroja.
—–
Atentat člana »Združene bosanske nacionalne revolucionarne mladine« Gavrila Principa na avstro-ogrskega prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Zofijo 28. junija leta 1914 v Sarajevu je bil Avstro-Ogrski povod za vojno napoved Srbiji mesec dni pozneje. Na današnji dan istega leta – torej pred 104-ma leti – je Nemško cesarstvo napovedalo vojno Rusiji, čez nekaj dni pa Francija in Velika Britanija Nemškemu cesarstvu in začela se je svetovna vojna – danes jo imenujemo »prva« – ki je v kratkem času zajela 36 od takratnih 54-ih držav na svetu.
—–
V Ljutomeru so, tako kot takrat po vsej Sloveniji, takoj po koncu druge svetovne vojne podržavili precej zasebnih trgovinic ter začeli ustanavljati kmetijske zadruge; te so lahko poleg kmetijskih potrebščin prodajale tudi drugo blago, vse od hrane do tekstila. To je trajalo vse do leta 1957, ko jim je oblast dovolila trgovati le s kmetijskimi pripomočki.
Da prebivalci ne bi bili prikrajšani pri nakupih “nekmetijskega” blaga, so v Ljutomeru eno nekdanjih zadružnih trgovin dali v upravljanje takratnemu trgovskemu podjetju Merkur in nekaj pozneje so prav to preuredili v prvo samopostrežno trgovino v Sloveniji. Odprli so jo na današnji dan pred 60-imi leti na Miklošičevem trgu v Ljutomeru.