Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1725 se je v Grabštajnu na avstrijskem Koroškem rodil nabožni pisec in jezikoslovec OŽBALT GUTSMAN. Ob prirejanju katekizma in pridigarskih predlog za koroške rojake je uvidel potrebo po jezikovnih priročnikih. Načela jezika, ki naj bi ga razumeli vsi Slovenci, je razložil v nemškem dodatku h “Kristjanskim resnicam”, podrobno pa jih je pojasnil v slovenski slovnici, napisani v nemščini. Izdal je tudi slovar, ki je pomenil pomemben prispevek k prerodu knjižnega jezika, ter abecednik in več nabožnih knjig. Slovnica in slovar Ožbalta Gutsmana sta močno vplivala na poznejše jezikoslovce na celotnem slovenskem ozemlju.
—–
Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodila pisateljica MANICA KOMAN. Od leta 1911 je delala pri reviji Slovenski narod, od leta 1916 do 1942, ko so jo odpeljali v internacijo na otok Rab, pa je bila knjižničarka v ljubljanskem Mestnem arhivu. Prva literarna dela je začela objavljati leta 1906. Sprva je pisala črtice, pozneje pa tudi igre. Njen slog je bil poljuden, romantičen in melodramski, motive pa je zajemala predvsem iz vaškega življenja. Manica Komanova je bila priljubljena pripovedovalka pravljic in otroških zgodbic; tudi na naši radijski postaji. Objavila jih je v knjigah “Slike, zgodbe, šale – vse za naše male”, “Stric s košem”, “Teta s cekarjem” in “Hop čez planke na uganke!”
—–
Rojstna hiša gledališkega igralca RADA NAKRSTA je bila kar Narodni dom v Trstu, sicer središče kulturnega in političnega življenja tržaških Slovencev. Rodil se je na današnji dan leta 1906. Po požigu tržaškega Narodnega doma leta 1920 je z materjo odšel v Maribor in pozneje ob delu na železnici obiskoval dramsko šolo. Nastopal je na ljubiteljskih odrih ter z majhnimi vlogami v mariborskem gledališču, v katerem je bil leta 1929 stalno angažiran. Med drugo svetovno vojno je nastopal v ljubljanski Drami, po njej pa je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trst in kmalu postal njegov prvi igralec. Dramske like je oblikoval domišljeno in občuteno, z izbranim govorom in gibom; njegov ustvarjalni razpon je bil zelo velik. Rado Nakrst je leta 1976 prejel Borštnikov prstan, tri leta pozneje pa še Prešernovo nagrado.
——
ANA FRANK, mlado judovsko dekle, je takoj po prihodu nacistov na oblast z družino zbežala na Nizozemsko. Ko so leta 1941 Nemci okupirali tudi to državo, je morala zapustiti javno šolo in obiskovati šolo za judovske otroke. Ker je družini Otta Franka grozila deportacija v delovno taborišče, se je julija 1942 umaknila v skrivališče v prizidku stavbe podjetja svojega očeta. Ana je imela takrat trinajst let. Tam so ob pomoči prijateljev, ki so jim prinašali hrano in druge potrebščine, preživljali vojno, dokler jih ni na današnji dan leta 1944 odkril gestapo; izdali so jih nizozemski ovaduhi.
Družino Frank so odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Anina mati je tam umrla, njo in sestro pa so odpeljali v taborišče Bergen-Belsen, v katerem sta tudi onidve umrli za tifusom. Prijatelji družine Frank so v njihovem skrivališču v Amsterdamu našli dnevnik, ki ga je pisala Ana med dveletnim skrivanjem, in ga izročili očetu Ottu po vrnitvi iz taborišča. Ta ga je leta 1947 objavil v knjigi z naslovom »Dnevnik mladega dekleta«. Doživel je izreden uspeh, bil preveden v več kot petdeset jezikov in postal ena najbolj branih knjig na svetu. Skrivališče družine Frank v Amsterdamu je zdaj spominski muzej.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1725 se je v Grabštajnu na avstrijskem Koroškem rodil nabožni pisec in jezikoslovec OŽBALT GUTSMAN. Ob prirejanju katekizma in pridigarskih predlog za koroške rojake je uvidel potrebo po jezikovnih priročnikih. Načela jezika, ki naj bi ga razumeli vsi Slovenci, je razložil v nemškem dodatku h “Kristjanskim resnicam”, podrobno pa jih je pojasnil v slovenski slovnici, napisani v nemščini. Izdal je tudi slovar, ki je pomenil pomemben prispevek k prerodu knjižnega jezika, ter abecednik in več nabožnih knjig. Slovnica in slovar Ožbalta Gutsmana sta močno vplivala na poznejše jezikoslovce na celotnem slovenskem ozemlju.
—–
Na današnji dan leta 1880 se je v Ljubljani rodila pisateljica MANICA KOMAN. Od leta 1911 je delala pri reviji Slovenski narod, od leta 1916 do 1942, ko so jo odpeljali v internacijo na otok Rab, pa je bila knjižničarka v ljubljanskem Mestnem arhivu. Prva literarna dela je začela objavljati leta 1906. Sprva je pisala črtice, pozneje pa tudi igre. Njen slog je bil poljuden, romantičen in melodramski, motive pa je zajemala predvsem iz vaškega življenja. Manica Komanova je bila priljubljena pripovedovalka pravljic in otroških zgodbic; tudi na naši radijski postaji. Objavila jih je v knjigah “Slike, zgodbe, šale – vse za naše male”, “Stric s košem”, “Teta s cekarjem” in “Hop čez planke na uganke!”
—–
Rojstna hiša gledališkega igralca RADA NAKRSTA je bila kar Narodni dom v Trstu, sicer središče kulturnega in političnega življenja tržaških Slovencev. Rodil se je na današnji dan leta 1906. Po požigu tržaškega Narodnega doma leta 1920 je z materjo odšel v Maribor in pozneje ob delu na železnici obiskoval dramsko šolo. Nastopal je na ljubiteljskih odrih ter z majhnimi vlogami v mariborskem gledališču, v katerem je bil leta 1929 stalno angažiran. Med drugo svetovno vojno je nastopal v ljubljanski Drami, po njej pa je odšel v Slovensko stalno gledališče v Trst in kmalu postal njegov prvi igralec. Dramske like je oblikoval domišljeno in občuteno, z izbranim govorom in gibom; njegov ustvarjalni razpon je bil zelo velik. Rado Nakrst je leta 1976 prejel Borštnikov prstan, tri leta pozneje pa še Prešernovo nagrado.
——
ANA FRANK, mlado judovsko dekle, je takoj po prihodu nacistov na oblast z družino zbežala na Nizozemsko. Ko so leta 1941 Nemci okupirali tudi to državo, je morala zapustiti javno šolo in obiskovati šolo za judovske otroke. Ker je družini Otta Franka grozila deportacija v delovno taborišče, se je julija 1942 umaknila v skrivališče v prizidku stavbe podjetja svojega očeta. Ana je imela takrat trinajst let. Tam so ob pomoči prijateljev, ki so jim prinašali hrano in druge potrebščine, preživljali vojno, dokler jih ni na današnji dan leta 1944 odkril gestapo; izdali so jih nizozemski ovaduhi.
Družino Frank so odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Anina mati je tam umrla, njo in sestro pa so odpeljali v taborišče Bergen-Belsen, v katerem sta tudi onidve umrli za tifusom. Prijatelji družine Frank so v njihovem skrivališču v Amsterdamu našli dnevnik, ki ga je pisala Ana med dveletnim skrivanjem, in ga izročili očetu Ottu po vrnitvi iz taborišča. Ta ga je leta 1947 objavil v knjigi z naslovom »Dnevnik mladega dekleta«. Doživel je izreden uspeh, bil preveden v več kot petdeset jezikov in postal ena najbolj branih knjig na svetu. Skrivališče družine Frank v Amsterdamu je zdaj spominski muzej.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov