Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova; člane izvolijo zaradi posebnih dosežkov na njihovih področjih. Njena predhodnica je bila Academia Operosorum, ustanovljena leta 1693 v Ljubljani, vendar ta »akademija delovnih« zaradi kratkotrajnega delovanja ni ustvarila tradicije. Današnja Akademija je začela delati leta 1938, prizadevanja zanjo pa segajo že v leta tik po prvi svetovni vojni, ko je nastalo Znanstveno društvo za humanistične vede. To je pritegnilo še Slovensko matico, Narodno galerijo in društvo Pravnik, leta 1929 pa tudi Univerzo v Ljubljani in tako oblikovalo pripravljalni odbor.
Vztrajna prizadevanja ustanoviteljev so obrodila sadove šele na današnji dan pred 80-imi leti, ko je izšla »Uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani«. Za prvega predsednika je bil imenovan slavist in jezikoslovec Rajko Nahtigal. Leta 1943 je dobila Akademija še pridevek »slovenska«. Po drugi vojni je nova oblast radikalno posegla vanjo, spremenila njeno vodstvo, organizacijski ustroj in naposled tudi članstvo. Na glavni skupščini leta 1945 je bil za »prezidenta«, kot so takrat rekli predsedniku, za tri leta izvoljen literarni zgodovinar France Kidrič.
—–
Pesnik in pisatelj KAREL MAUSER se je rodil na današnji dan pred sto leti na Bledu. 1939. leta je stopil v bogoslovje, vendar ga ni dokončal. Ob kapitulaciji Italije je bil zajet na Turjaku in interniran. Po vojni so ga izgnali v Avstrijo, leta 1950 pa se je izselil v Združene države Amerike. Pred vojno se je uveljavil z mohorjanskimi povestmi, pomembno delo njegovega begunskega časa je roman »Kaplan Klemen«, najpomembnejše delo njegovega zdomstva pa trilogija »Ljudje pod bičem«, svojevrstna upodobitev vojne in revolucije na Slovenskem. Vsa dela pisatelja Karla Mauserja so bila do osamosvojitve v domovini prepovedana.
—–
Časnikar JANEZ KRANJEC se je rodil na današnji dan pred sto leti v Utiku pri Ljubljani. Po vojni je najprej delal na Radiu Ljubljana, jeseni leta 1947 pa se je lotil tretjega oživljanja humoristično-satiričnega lista Pavliha. Prvega Pavliho je 1870. leta uredil in založil Fran Levstik (izšlo je šest številk), drugi pa je začel izhajati 1944. leta in čez dobra tri leta zamrl. Kranjec je bil v letih od 1947 do 54 glavni in odgovorni urednik Pavlihe, nato pa do leta 1967 urednik. Z organiziranjem močnega zaledja sodelavcev po Sloveniji in z načrtno obdelavo žgoče problematike v slovenskem povojnem življenju je Janez Kranjec omogočil Pavlihi kontinuiteto in ga razvil v odmevno javno tribuno. Tretji Pavliha je nepretrgoma izhajal 44 let – do sredine leta 1991.
—–
Danes goduje Klara Asiška, sodobnica Frančiška Asiškega. Rodila se je leta 1194 v Assisiju v Italiji. Ko je bila stara 18 let, se je pridružila Frančišku na sedežu skupnosti manjših bratov v istem kraju. Klarin beg iz bogastva v uboštvo je pomenil rojstvo klaris, drugega reda svetega Frančiška. Za svetnico jo je leta 1255, dve leti po njeni smrti, razglasil papež Aleksander IV., papež Pij XII. pa jo je leta 1958 postavil tudi za zavetnico televizije. Klara Asiška je namreč na božično noč leta 1252, ko je bolna ležala v postelji, lahko v mislih do podrobnosti spremljala bogoslužje bratov frančiškanov v dokaj oddaljeni cerkvi.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je naša najvišja znanstvena in umetnostna ustanova; člane izvolijo zaradi posebnih dosežkov na njihovih področjih. Njena predhodnica je bila Academia Operosorum, ustanovljena leta 1693 v Ljubljani, vendar ta »akademija delovnih« zaradi kratkotrajnega delovanja ni ustvarila tradicije. Današnja Akademija je začela delati leta 1938, prizadevanja zanjo pa segajo že v leta tik po prvi svetovni vojni, ko je nastalo Znanstveno društvo za humanistične vede. To je pritegnilo še Slovensko matico, Narodno galerijo in društvo Pravnik, leta 1929 pa tudi Univerzo v Ljubljani in tako oblikovalo pripravljalni odbor.
Vztrajna prizadevanja ustanoviteljev so obrodila sadove šele na današnji dan pred 80-imi leti, ko je izšla »Uredba o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani«. Za prvega predsednika je bil imenovan slavist in jezikoslovec Rajko Nahtigal. Leta 1943 je dobila Akademija še pridevek »slovenska«. Po drugi vojni je nova oblast radikalno posegla vanjo, spremenila njeno vodstvo, organizacijski ustroj in naposled tudi članstvo. Na glavni skupščini leta 1945 je bil za »prezidenta«, kot so takrat rekli predsedniku, za tri leta izvoljen literarni zgodovinar France Kidrič.
—–
Pesnik in pisatelj KAREL MAUSER se je rodil na današnji dan pred sto leti na Bledu. 1939. leta je stopil v bogoslovje, vendar ga ni dokončal. Ob kapitulaciji Italije je bil zajet na Turjaku in interniran. Po vojni so ga izgnali v Avstrijo, leta 1950 pa se je izselil v Združene države Amerike. Pred vojno se je uveljavil z mohorjanskimi povestmi, pomembno delo njegovega begunskega časa je roman »Kaplan Klemen«, najpomembnejše delo njegovega zdomstva pa trilogija »Ljudje pod bičem«, svojevrstna upodobitev vojne in revolucije na Slovenskem. Vsa dela pisatelja Karla Mauserja so bila do osamosvojitve v domovini prepovedana.
—–
Časnikar JANEZ KRANJEC se je rodil na današnji dan pred sto leti v Utiku pri Ljubljani. Po vojni je najprej delal na Radiu Ljubljana, jeseni leta 1947 pa se je lotil tretjega oživljanja humoristično-satiričnega lista Pavliha. Prvega Pavliho je 1870. leta uredil in založil Fran Levstik (izšlo je šest številk), drugi pa je začel izhajati 1944. leta in čez dobra tri leta zamrl. Kranjec je bil v letih od 1947 do 54 glavni in odgovorni urednik Pavlihe, nato pa do leta 1967 urednik. Z organiziranjem močnega zaledja sodelavcev po Sloveniji in z načrtno obdelavo žgoče problematike v slovenskem povojnem življenju je Janez Kranjec omogočil Pavlihi kontinuiteto in ga razvil v odmevno javno tribuno. Tretji Pavliha je nepretrgoma izhajal 44 let – do sredine leta 1991.
—–
Danes goduje Klara Asiška, sodobnica Frančiška Asiškega. Rodila se je leta 1194 v Assisiju v Italiji. Ko je bila stara 18 let, se je pridružila Frančišku na sedežu skupnosti manjših bratov v istem kraju. Klarin beg iz bogastva v uboštvo je pomenil rojstvo klaris, drugega reda svetega Frančiška. Za svetnico jo je leta 1255, dve leti po njeni smrti, razglasil papež Aleksander IV., papež Pij XII. pa jo je leta 1958 postavil tudi za zavetnico televizije. Klara Asiška je namreč na božično noč leta 1252, ko je bolna ležala v postelji, lahko v mislih do podrobnosti spremljala bogoslužje bratov frančiškanov v dokaj oddaljeni cerkvi.
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov