Najstarejši zapis slovenskih imen za mesece je nastal leta 1466. Na prazno hrbtno stran nemškega rokopisa z navodili za spovedovanje jih je zapisal Martin iz Škofje Loke. Ime vsakega meseca je zapisano v latinščini in slovenščini: prosinec, séčan, súšec, mali traven, veliki traven, bobov cvet, mali srpan, veliki srpan, poberúh, listognòj, kozopŕsk in gruden. Imenom mesecev so v nemščini dodani opisi značajev ljudi, rojenih v posameznem mesecu. Škofjeloški rokopis hrani Avstrijska nacionalna knjižnica na Dunaju.
—–
Na današnji dan leta 1835 se je v Martinj Vrhu pri Škofji Loki rodil pripovednik IVAN TUŠEK. Po gimnaziji v Ljubljani je študiral fiziko in prirodopis na Dunaju, nato pa je bil profesor na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani. V listu “Vaje” je med drugim objavil topografsko-etnografski spis “Sorica”, pisal pa je tudi prirodopisne črtice. Iz nemščine je prevedel več prirodoslovnih učbenikov. Ivan Tušek je med prvimi pisal o slovenskih planinah. Znan je njegov potopis “Potovanje okrog Triglava” iz leta 1860.
—–
Gradbenik MAKS KLODIČ se je rodil na današnji dan leta 1875 v Trstu. Gradbeništvo je študiral na Dunaju. Med njegovimi pomembnejšimi stvaritvami so bohinjska, turska in belokranjska železniška proga ter povezava Gorice s Trbižem. Znan je tudi kot pisec izčrpnih monografij o bohinjskem, karavanškem in turskem predoru. Maks Klodič je bil eden najbolj vnetih zagovornikov železniške povezave med Slovenijo in morjem, gospodarsko utemeljene dopolnitve celotne slovenske železniške mreže in reševanja ljubljanskega železniškega vozla.
—–
Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani (stala je na prostoru današnje Slovenske filharmonije in Slovensko dramatično društvo je bilo v njej pravzaprav nemški podnajemnik), se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija »Veronika Deseniška« Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.
—–
Z izvedbo opere »Nibelunški prstan« nemškega skladatelja Richarda Wagnerja je bil na današnji dan leta 1876 odprt prvi glasbeni festival v Bayreuthu. Wagner je bil v drugi polovici 19. stoletja eden najslavnejših, a nič kaj skromen skladatelj. Prepričan je bil, da lahko njegova glasba najbolje zveni le v posebej zanj zgrajenem gledališču. Za svoje načrte je navdušil ekstravagantnega bavarskega kralja Ludvika II. in ob njegovi finančni pomoči je to željo uresničil v Bayreuthu, mestecu ob nemški meji s Češko.
Uprizoritev »Nibelunškega prstana« je režiral skladatelj, orkester je imel 115 članov, prišli so iz 21-ih mest. Med gosti na predstavi je bila vrsta politikov, najvidnejših skladateljev in pisateljev, med njimi tudi cesar Wilhelm I., cesar Pedro II. Brazilski, Anton Bruckner, Camille Saint-Saëns in Petr Iljič Čajkovski; skratka, zbrala se je smetana takratne dobe, toda premiera je prinesla veliko finančno izgubo. Kljub temu pa je poletni operni festival v Bayreuthu, »Bayreuthske slavnostne igre«, z nekaj prekinitvami preživel in je danes eden izmed osrednjih, zelo kakovostnih evropskih glasbenih festivalov.