Po starem izročilu se je v noči med 14. in 15. avgustom leta 1512 čuvajema strunjanskih vinogradov prikazala Marija in piranskemu župniku prek njiju sporočila, naj popravi njej posvečeno cerkvico, ki je stala tam že nekaj sto let. Župnik je že naslednjo nedeljo pri slovesni maši razglasil ta izredni dogodek in naznanil župnijsko romanje tja. Govorice o čudežnem Marijinem prikazánju so se hitro razširile in že decembra istega leta je piranski mestni svet določil, da miloščino in druge premoženjske zadeve strunjanske cerkve upravlja bratovščina Matere božje, ki jo je ustanovil piranski župnik. Od takrat cerkvica v Strunjanu, ki je sicer najjužnejša slovenska romarska pot, ob prazniku Marijinega vnebovzetja že pol tisočletja privablja mnogo romarjev.
Zdravnik, narodni buditelj in politik ŠTEFAN KOČEVAR se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Središču ob Dravi.. Bil je najtesnejši sodelavec Stanka Vraza na Štajerskem. Pod njegovim vplivom je zbiral ljudske pesmi (tudi sam je pesnil), pripravljal izdajo slovarja ilirskega jezika ter pozival rojake k narodni zavesti in prebujejnju. V revolucionarnem letu 1848 se je zavzemal za tesnejše povezovanje med Slovenci in Hrvati. Bil je ustanovitelj in dolgoletni predsednik Narodne čitalnice ter osrednja osebnost političnega in narodnega življenja v Celju. Štefan Kočevar je leta 1882 napisal poljudnoznanstveno knjižico »Slovenska mati« s podnaslovom »Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo«.
—–
Dramatična društva so bila organizirane skupine ljubiteljev gledališča in igranja v slovenskem jeziku ter so postala temelji poznejših narodnih in poklicnih gledališč. Prvo je bilo ustanovljeno leta 1866 v Ljubljani, na današnji dan leta 1909 pa so Dramatično društvo ustanovili tudi v Mariboru. Povezalo je dotedanja ločena slovenska gledališka prizadevanja, posebno Bralnega in pevskega društva ter Slovenske čitalnice. Prostore je imelo v Narodnem domu, sezidanem desetletje prej, od prve predstave pa do začetka prve svetovne vojne so pripravili kar 56 uprizoritev.
Velik pomen so imela tudi gostovanja društva v Celju, Slovenski Bistrici, na Ptuju in še posebno v Celovcu, mariborski oder pa je gostil ljubljanske in celjske gledališčnike. Želja, da bi društvena prizadevanja prerasla v poklicno gledališče, se je izpolnila šele leta 1919. Formalno je mariborsko Dramatično društvo obstajalo, tako kot ljubljansko, do druge svetovne vojne, vendar ni imelo več nekdanjega vpliva.
—–
Prevajalka GITICA JAKOPIN se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Leskôvcu pri Krškem. Diplomirala je iz germanistike in romanistike. Njen prevajalski opus je zelo obsežen, saj je iz srbohrvaščine, ruščine, francoščine, nemščine in angleščine prevedla več kot 70 knjig. Prevajala je dela Dostojevskega, Rabelaisa, Londona, Agathe Christie, Handkeja in drugih, poleg tega pa je prevedla več kot sto filmov, dram in nadaljevank. Pisala je tudi prozo za otroke. Za svoj ne samo obsežen, ampak tudi kakovosten opus je bila leta 1985 nagrajena z najvišjim prevajalskim priznanjem, Sovretovo nagrado.