Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Redovnik GREGOR VORENC se je rodil leta 1659 ali 1660 v Kamniku. V zadnjem desetletju 17. stoletja je zapisoval slovenske besede v tiskan latinski slovar iz leta 1592, nato je prepisal Kastelčev latinsko-slovenski slovar in ga dopolnil za izdajo, vendar ta potem ni izšla. Po Dalmatinovi Bibliji je z uvodi dopolnil Kastelčev prevod Svetega pisma, zapisoval pa je tudi slovenske pridige, deloma prevzete po Janezu Svetokriškem. Gregor Vorenc je bil prvi slovenski literarni delavec v ljubljanskem samostanu bosonogih avguštincev, v katerem je pozneje deloval Marko Pohlin, jezikoslovec in avtor »Kraynske grammatike«.
—–
Slikar, grafik in likovni pedagog NANDE VIDMAR se je rodil na današnji dan leta 1899 na Proséku pri Trstu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Koroškem, v Laškem in Tržiču, ob začetku vojne pa se je v Ljubljani vključil v Osvobodilno fronto ter septembra leta 1943 odšel v partizane. Bil je propagandist v vojaških enotah ter poučeval risanje na gimnaziji v Črnomlju. Vidmar je bil sprva ekspresionist, nato pa se je usmeril v socialno angažirani novorealistični ruralizem. Iz vojne se je ohranil njegov pomembni taboriščni in partizanski opus. Naslikal je tudi več realističnih del s temo narodnoosvobodilnega boja in povojne graditve s pridihom socrealizma. Nande Vidmar je leta 1978 skupaj z bratom Dragom, tudi slikarjem in grafikom, dobil Prešernovo nagrado.
—–
Pravnik RUDI KYOVSKY je doktoriral leta 1929 v Ljubljani. Kot sodni pripravnik in pozneje sodnik je delal v več slovenskih krajih, leta 1942 pa je bil interniran v Gonarsu. Po kapitulaciji Italije je bil najprej pri italijanskih partizanih, nato pa je pri Vrhovnem štabu na otoku Visu delal v poverjeništvu za socialno politiko. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja za delovno pravo in socialno varnost na pravni fakulteti v Ljubljani. Ustanovil je Inštitut za javno upravo in delovna razmerja ter pozneje Inštitut za delo pri tej fakulteti.
Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Mednarodnega združenja za delovno pravo in socialno varstvo v Ženevi, bil profesor mednarodne šole za delovno pravo v Strassbourgu in deloval v Mednarodni organizaciji dela. Leta 1979 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, dve leti pozneje pa izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rudi Kyovsky se je rodil na današnji dan 1906 v Roču na Hrvaškem.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Trstu rodil pesnik, satirik in časnikar IVAN ROB. Pred vojno je kot svobodni umetnik živel v Ljubljani in Mariboru. Leta 1942 se je pridružil partizanom kot kulturniški organizator in pisec. Po izdaji leta 1943 so ga Italijani ustrelili kot talca. Rob se je že kot študent preživljal s pisanjem in se kmalu razvil v izjemnega satirika. Napisal je vrsto parodij na sodobno življenje; še posebno kritičen je bil do malomeščanstva in politične nenačelnosti. V slovensko slovstvo se je Ivan Rob zapisal predvsem s travestijo Jurčičevega Desetega brata v verzih, v prozi pa je njegovo najpomembnejše delo povest “Matajurski plazovi”.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Redovnik GREGOR VORENC se je rodil leta 1659 ali 1660 v Kamniku. V zadnjem desetletju 17. stoletja je zapisoval slovenske besede v tiskan latinski slovar iz leta 1592, nato je prepisal Kastelčev latinsko-slovenski slovar in ga dopolnil za izdajo, vendar ta potem ni izšla. Po Dalmatinovi Bibliji je z uvodi dopolnil Kastelčev prevod Svetega pisma, zapisoval pa je tudi slovenske pridige, deloma prevzete po Janezu Svetokriškem. Gregor Vorenc je bil prvi slovenski literarni delavec v ljubljanskem samostanu bosonogih avguštincev, v katerem je pozneje deloval Marko Pohlin, jezikoslovec in avtor »Kraynske grammatike«.
—–
Slikar, grafik in likovni pedagog NANDE VIDMAR se je rodil na današnji dan leta 1899 na Proséku pri Trstu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Koroškem, v Laškem in Tržiču, ob začetku vojne pa se je v Ljubljani vključil v Osvobodilno fronto ter septembra leta 1943 odšel v partizane. Bil je propagandist v vojaških enotah ter poučeval risanje na gimnaziji v Črnomlju. Vidmar je bil sprva ekspresionist, nato pa se je usmeril v socialno angažirani novorealistični ruralizem. Iz vojne se je ohranil njegov pomembni taboriščni in partizanski opus. Naslikal je tudi več realističnih del s temo narodnoosvobodilnega boja in povojne graditve s pridihom socrealizma. Nande Vidmar je leta 1978 skupaj z bratom Dragom, tudi slikarjem in grafikom, dobil Prešernovo nagrado.
—–
Pravnik RUDI KYOVSKY je doktoriral leta 1929 v Ljubljani. Kot sodni pripravnik in pozneje sodnik je delal v več slovenskih krajih, leta 1942 pa je bil interniran v Gonarsu. Po kapitulaciji Italije je bil najprej pri italijanskih partizanih, nato pa je pri Vrhovnem štabu na otoku Visu delal v poverjeništvu za socialno politiko. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja za delovno pravo in socialno varnost na pravni fakulteti v Ljubljani. Ustanovil je Inštitut za javno upravo in delovna razmerja ter pozneje Inštitut za delo pri tej fakulteti.
Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Mednarodnega združenja za delovno pravo in socialno varstvo v Ženevi, bil profesor mednarodne šole za delovno pravo v Strassbourgu in deloval v Mednarodni organizaciji dela. Leta 1979 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, dve leti pozneje pa izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rudi Kyovsky se je rodil na današnji dan 1906 v Roču na Hrvaškem.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Trstu rodil pesnik, satirik in časnikar IVAN ROB. Pred vojno je kot svobodni umetnik živel v Ljubljani in Mariboru. Leta 1942 se je pridružil partizanom kot kulturniški organizator in pisec. Po izdaji leta 1943 so ga Italijani ustrelili kot talca. Rob se je že kot študent preživljal s pisanjem in se kmalu razvil v izjemnega satirika. Napisal je vrsto parodij na sodobno življenje; še posebno kritičen je bil do malomeščanstva in politične nenačelnosti. V slovensko slovstvo se je Ivan Rob zapisal predvsem s travestijo Jurčičevega Desetega brata v verzih, v prozi pa je njegovo najpomembnejše delo povest “Matajurski plazovi”.
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar
Slikar in lutkovni ustvarjalec Akademski klub Vesna na Dunaju Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pregled zgodovine ljubljanskega meščanstva Avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa Sopranistka mariborske operne hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rojstni dan učitelja čebelarstva: svetovni dan čebel Postojnski okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov