Pesnik, kritik in prevajalec FRANC MALAVAŠIČ se je rodil na današnji dan pred 200 leti v Ljubljani. Na ljubljanskem liceju je študiral kirurgijo in leta 1850 dobil diplomo iz ranocelništva. Bil je tudi prevajalec pri Novicah, od leta 1847 pa pri kranjskem deželnem glavarstvu. Prigodne, moralistične in domoljubne pesmi je pisal pod Prešernovim vplivom. Franc Malavašič je leta 1848 ustanovil in urejal list “Pravi Slovenec”; to je bil prvi slovenski družinski list s podobami.
—–
Publicist in politik JANKO KRALJ je leta 1925 v Padovi doktoriral iz prava. Že kot študent je v Ljubljani objavljal daljše članke v katoliškem glasilu “Zora”, po vrnitvi na Goriško pa v “Socialni misli”. Opredelil se je za tako imenovano krščanskosocialno smer, svoje razprave pa je posvečal vprašanjem naroda ter socialnim in idejnim nasprotjem v družbi. V Gorici se je posvetil predvsem publicističnemu in prevajalskemu delu, bil pa je tudi urednik izdaj goriške Mohorjeve družbe. Veliko je obravnaval pojav komunizma, sprva povsem stvarno in analitično, pozneje pa je postal v političnem smislu njegov hud nasprotnik.
Pred drugo svetovno vojno je sodeloval pri ilegalnem obnavljanju slovenske katoliške stranke, med vojno pa se je povezal z vodstvom Slovenske ljudske stranke v Ljubljani in odločno nasprotoval narodnoosvobodilnemu boju in Komunistični partiji Slovenije. Na Primorskem je organiziral ilegalno vojaško organizacijo Slovenske ljudske stranke Slovensko legijo in pokrajinsko Slovensko zavezo. Po kapitulaciji Italije je odpotoval v Rim. Janko Kralj se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti na Saksídu v okolici Gorice.
—–
Lepega avgustovskega večera na današnji dan leta 1934 se je nad vasico Ženavlje na Goričkem nenadoma pojavil balon. Vaščani so bili presenečeni, a starejši so že vedeli, da je to “lüftbalon”; podobnega so opazovali pred štirimi desetletji, ko je na večji višini preletel njihov kraj. Ta pa je letel sumljivo nizko in potnika v balonu sta, ko sta zagledala vaščane, spustila vrv in potegnili so ju na njivo med buče in mladi fižol.
“Balonarja” sta bila belgijska znanstvenika, ki sta vzletela tistega jutra ob šestih zjutraj in nato do višine 16.000 metrov raziskovala različne meteorološke pojave. Toda neugoden veter v nižjih plasteh ju je odnesel čez Avstrijo proti Sloveniji in po štirinajstih urah sta zasilno pristala v Ženavljah.
Domačini so ju lepo sprejeli, pogostili in prenočili. Naslednja dneva sta pospravljala balon in ga odpeljala v Ljubljano, od tam pa z letalom v Zagreb in naprej na Dunaj. V Zagrebu ju je odlikoval sam jugoslovanski kralj Aleksander, ženaveljskemu šolskemu upravitelju, pri katerem sta nekaj dni preživala balonarja, pa se je z medaljo zahvalil tudi belgijski kralj Leopold. O tem nenavadnem pristanku na Goričkem so več dni poročali evropsko časopisje in radijske postaje, celo ameriške.
V spomin na ta dogodek pred 84-imi leti so v Ženavljah ob koncu prejšnjega stoletja blizu kraja zasilnega pristanka belgijskega balona postavili bronast spomenik, ki simbolizira balon, občina Gornji Petrovci, h kateri sodijo Ženavlje, pa si je prav 18. avgust izbrala za svoj praznik.