Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dirigent, skladatelj in pedagog ANTON NEDVED se je rodil na današnji dan leta 1829 v Horovicah na Češkem. Študiral je na praškem konservatoriju ter deloval kot učitelj glasbe in operni pevec v Pragi in Brnu. Od leta 1856 je živel v Ljubljani; bil je direktor Filharmonične družbe, učitelj na Javni glasbeni šoli, poučeval pa je tudi na gimnaziji, v semenišču in na učiteljišču. Pridobil si je pomembne zasluge za razvoj glasbenega šolstva in kocertne glasbene kulture; v okviru Filharmonične družbe je ustanovil mešani in moški zbor. Bil je eden izmed ustanoviteljev Glasbene matice in izdal je več glasbenih priročnikov in pesmaric. Anton Nedved je napisal tudi nekaj samospevov in zborovskih skladb ter latinskih in slovenskih maš.
—–
Pravni zgodovinar JANKO POLEC se je rodil na današnji dan leta 1880 v Kamniku. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu in tam leta 1903 tudi doktoriral. Kot sodnik je služboval v Trebnjem in Radovljici. Leta 1919 je prišel v Ljubljano in na tedaj ustanovljeni pravni fakulteti predaval pravnozgodovinske predmete. Redni profesor je bil od leta 1925 do leta 1949. Takrat je začel delati kot raziskovalec pri Akademiji znanosti in umetnosti, katere redni član je bil od ustanovitve leta 1938. Bil je vodilni zgodovinar slovenske univerze, vodilni biograf slovenskih pravnikov in raziskovalec naše pravne zgodovine. Janko Polec je ustvaril temeljno delo iz upravne zgodovine Kranjske v prvi polovici 19. stoletja ter obdelal veliko tem iz agrarne pravne zgodovine od 16. do 18. stoletja..
——
Pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec VINKO BELIČIČ je leta 1940 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike ter se nato izpopolnjeval na univerzi v Milanu. Med drugo svetovno vojno je poučeval na uršulinski dekliški gimnaziji v Ljubljani, leta 1945 pa se je umaknil v Trst. Tam je učil v slovenskih srednjih šolah, sodeloval pri Radiu Trst A, sestavljal šolske učbenike in prevajal. Pisal je v zamejske in zdomske publikacije, v domovini pa so bile njegove knjige zaradi ideološke usmeritve do osamosvojitve prepovedane.
Kot pesnik se je predstavil najprej z zbirko “Češminov grm” z impresionistično liriko, motivno vezano na Belo krajino, v poznejših zbirkah “Pot iz doline” In “Gmajna” pa tudi na tržaški Kras; pokrajinski opredeljenosti se je pridružila še ostra refleksija izgnanstva. Pisal je tudi črtice in povesti ter prevedel vrsto dramskih besedil za slovenski radio v Trstu. Vinko Beličič se je rodil na današnji dan leta 1913 v Črnomlju.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Čatežu ob Savi rodil slikar in grafik VLADIMIR LAMUT. V Zagrebu je najprej študiral umetnostno zgodovino in nato še slikarstvo. Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu, po vojni pa je začel poučevati risanje. Po letu 1954 se je v grafiki izpopolnjeval v Parizu in Bruslju. Posvečal se je tehniki suhe igle, litografiji, risbi, olju, gvašu in akvarelu, v zadnjem letu življenja tudi barvni monotipiji. Upodabljal je dolenjsko podeželje, zlasti Krko, izrazit pa je bil v velemestnih vedutah. Vladimir Lamut je bil realist z močnim ekspresivnim poudarkom, nenehen iskalec osebnega izraza in predvsem grafično nadarjen krajinar.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dirigent, skladatelj in pedagog ANTON NEDVED se je rodil na današnji dan leta 1829 v Horovicah na Češkem. Študiral je na praškem konservatoriju ter deloval kot učitelj glasbe in operni pevec v Pragi in Brnu. Od leta 1856 je živel v Ljubljani; bil je direktor Filharmonične družbe, učitelj na Javni glasbeni šoli, poučeval pa je tudi na gimnaziji, v semenišču in na učiteljišču. Pridobil si je pomembne zasluge za razvoj glasbenega šolstva in kocertne glasbene kulture; v okviru Filharmonične družbe je ustanovil mešani in moški zbor. Bil je eden izmed ustanoviteljev Glasbene matice in izdal je več glasbenih priročnikov in pesmaric. Anton Nedved je napisal tudi nekaj samospevov in zborovskih skladb ter latinskih in slovenskih maš.
—–
Pravni zgodovinar JANKO POLEC se je rodil na današnji dan leta 1880 v Kamniku. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu in tam leta 1903 tudi doktoriral. Kot sodnik je služboval v Trebnjem in Radovljici. Leta 1919 je prišel v Ljubljano in na tedaj ustanovljeni pravni fakulteti predaval pravnozgodovinske predmete. Redni profesor je bil od leta 1925 do leta 1949. Takrat je začel delati kot raziskovalec pri Akademiji znanosti in umetnosti, katere redni član je bil od ustanovitve leta 1938. Bil je vodilni zgodovinar slovenske univerze, vodilni biograf slovenskih pravnikov in raziskovalec naše pravne zgodovine. Janko Polec je ustvaril temeljno delo iz upravne zgodovine Kranjske v prvi polovici 19. stoletja ter obdelal veliko tem iz agrarne pravne zgodovine od 16. do 18. stoletja..
——
Pesnik, pisatelj, publicist in prevajalec VINKO BELIČIČ je leta 1940 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike ter se nato izpopolnjeval na univerzi v Milanu. Med drugo svetovno vojno je poučeval na uršulinski dekliški gimnaziji v Ljubljani, leta 1945 pa se je umaknil v Trst. Tam je učil v slovenskih srednjih šolah, sodeloval pri Radiu Trst A, sestavljal šolske učbenike in prevajal. Pisal je v zamejske in zdomske publikacije, v domovini pa so bile njegove knjige zaradi ideološke usmeritve do osamosvojitve prepovedane.
Kot pesnik se je predstavil najprej z zbirko “Češminov grm” z impresionistično liriko, motivno vezano na Belo krajino, v poznejših zbirkah “Pot iz doline” In “Gmajna” pa tudi na tržaški Kras; pokrajinski opredeljenosti se je pridružila še ostra refleksija izgnanstva. Pisal je tudi črtice in povesti ter prevedel vrsto dramskih besedil za slovenski radio v Trstu. Vinko Beličič se je rodil na današnji dan leta 1913 v Črnomlju.
—–
Na današnji dan leta 1915 se je v Čatežu ob Savi rodil slikar in grafik VLADIMIR LAMUT. V Zagrebu je najprej študiral umetnostno zgodovino in nato še slikarstvo. Leta 1942 je bil interniran v Gonarsu, po vojni pa je začel poučevati risanje. Po letu 1954 se je v grafiki izpopolnjeval v Parizu in Bruslju. Posvečal se je tehniki suhe igle, litografiji, risbi, olju, gvašu in akvarelu, v zadnjem letu življenja tudi barvni monotipiji. Upodabljal je dolenjsko podeželje, zlasti Krko, izrazit pa je bil v velemestnih vedutah. Vladimir Lamut je bil realist z močnim ekspresivnim poudarkom, nenehen iskalec osebnega izraza in predvsem grafično nadarjen krajinar.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov