Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za viteza Erazma Jamskega ali Erazma IV. je znano le, da je bil ubit leta 1484. V virih je bil prvič omenjen šest let prej, ko je dobil deželnoknežje fevde in bil do leta 1482 cesarski oskrbnik v Kamniku. Po nekaterih virih naj bi na cesarjevem dvoru zabodel maršala Papenheima, v Ljubljani pa udaril deželnega upravitelja. Zato je bil zaprt na ljubljanskem gradu, vendar sta z bratom pobegnila v družinski grad Jama pri Postojni. Na cesarjevo povelje so grad začeli oblegati, vendar so ga zasedli šele po izdaji in smrti Erazma Jamskega; ubila ga je topovska krogla. O obleganju gradu in nenavadni smrti viteza Erazma je bilo napisanih več literarnih zgodb.
—–
Kipar HENRIK MIHAEL LŐHR je bil sodobnik najpomembnejšega ljubljanskega baročnega kiparja Francesca Robbe, vendar se njegovo delo močno razlikuje od italijanske smeri, ki je poudarjala lepoto. Gre za kiparstvo v lesu, ki ga zaznamujejo tršati liki ostrih naturalističnih potez in čokatih postav v oblačilih z globokimi, kompaktnimi gubami. Figure kažejo vrsto anatomskih pomanjkljivosti, oblikovane so s samosvojim izrazom in se ne podrejajo ustaljenim baročnim normam.
Med Lőhrovimi deli v Ljubljani so Zveličar in pet drugih kipov za šempetrsko cerkev, heraldični znaki za mestno hišo in šest kipov angelov na srednji orgelski omari v stolnici, njegova dela pa so še v Polhovem Gradcu in na Žalostni gori pri Preserju. Sicer pa si je vseskozi prizadeval za napredek kiparske stroke in nastopal proti kiparjem, ki niso bili včlanjeni v umetniško bratovščino, skrbel za vzgojo mladih kiparjev in leta 1761 predložil cesarici Mariji Tereziji načrt za ustanavljanje umetnostnih akademij po vsem cesarstvu po vzoru Rima. Henrik Mihael Lőhr se je rodil okoli leta 1700 v Ljubljani.
—–
Od leta 1831 do 33 je na Slovenskem potekala abecedna vojna, imenovana tudi črkarska ali abecedna pravda. To je bila jezikovna ali kulturnoliterarna polemika med zagovorniki in nasprotniki metelčice, nove pisave, s katero je jezikoslovec Metelko skušal nadomestiti do tedaj veljavno bohoričico. Najbolj je stališče, da je nova pisava potrebna, zagovarjal Jernej Kopitar. Zahteval je “popoln in razumen črkopis”, ki bi dvajsetim črkam latinice dodal devet novih. Metelko je tako leta 1825 latinici dodal cirilske črke.
Metelčici so se uprli številni jezikoslovci, predvsem zaradi črkopisno-estetskih razlogov. Prešeren je v sonetu o kaši “Zdraharska pravda” novo pisavo ocenil za nepotrebno formalno novost, ki vsebinsko ničesar ne spreminja. Leta 1833 je v črkarsko pravdo odločno posegel tudi Matija Čop. Še istega leta je bila metelčica v šolah prepovedana in črkarska pravda je bila končana.
—–
V Ženevi je na današnji dan leta 1864 šestnajst držav podpisalo prvo ženevsko konvencijo o izboljšanju položaja ranjenih vojakov na bojišču, ki je priznavala nepristranskost zdravstva in enakost ranjencev, ne glede na narodnost. Konvencija je bila sad trdega dela zagnanih aktivistov mednarodne organizacije Rdečega križa, ki opravlja številne in raznovrstne dobrodelne naloge na zdravstvenem in socialnem področju, še posebno pa pomaga žrtvam v vojnah in drugih nesrečah.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Za viteza Erazma Jamskega ali Erazma IV. je znano le, da je bil ubit leta 1484. V virih je bil prvič omenjen šest let prej, ko je dobil deželnoknežje fevde in bil do leta 1482 cesarski oskrbnik v Kamniku. Po nekaterih virih naj bi na cesarjevem dvoru zabodel maršala Papenheima, v Ljubljani pa udaril deželnega upravitelja. Zato je bil zaprt na ljubljanskem gradu, vendar sta z bratom pobegnila v družinski grad Jama pri Postojni. Na cesarjevo povelje so grad začeli oblegati, vendar so ga zasedli šele po izdaji in smrti Erazma Jamskega; ubila ga je topovska krogla. O obleganju gradu in nenavadni smrti viteza Erazma je bilo napisanih več literarnih zgodb.
—–
Kipar HENRIK MIHAEL LŐHR je bil sodobnik najpomembnejšega ljubljanskega baročnega kiparja Francesca Robbe, vendar se njegovo delo močno razlikuje od italijanske smeri, ki je poudarjala lepoto. Gre za kiparstvo v lesu, ki ga zaznamujejo tršati liki ostrih naturalističnih potez in čokatih postav v oblačilih z globokimi, kompaktnimi gubami. Figure kažejo vrsto anatomskih pomanjkljivosti, oblikovane so s samosvojim izrazom in se ne podrejajo ustaljenim baročnim normam.
Med Lőhrovimi deli v Ljubljani so Zveličar in pet drugih kipov za šempetrsko cerkev, heraldični znaki za mestno hišo in šest kipov angelov na srednji orgelski omari v stolnici, njegova dela pa so še v Polhovem Gradcu in na Žalostni gori pri Preserju. Sicer pa si je vseskozi prizadeval za napredek kiparske stroke in nastopal proti kiparjem, ki niso bili včlanjeni v umetniško bratovščino, skrbel za vzgojo mladih kiparjev in leta 1761 predložil cesarici Mariji Tereziji načrt za ustanavljanje umetnostnih akademij po vsem cesarstvu po vzoru Rima. Henrik Mihael Lőhr se je rodil okoli leta 1700 v Ljubljani.
—–
Od leta 1831 do 33 je na Slovenskem potekala abecedna vojna, imenovana tudi črkarska ali abecedna pravda. To je bila jezikovna ali kulturnoliterarna polemika med zagovorniki in nasprotniki metelčice, nove pisave, s katero je jezikoslovec Metelko skušal nadomestiti do tedaj veljavno bohoričico. Najbolj je stališče, da je nova pisava potrebna, zagovarjal Jernej Kopitar. Zahteval je “popoln in razumen črkopis”, ki bi dvajsetim črkam latinice dodal devet novih. Metelko je tako leta 1825 latinici dodal cirilske črke.
Metelčici so se uprli številni jezikoslovci, predvsem zaradi črkopisno-estetskih razlogov. Prešeren je v sonetu o kaši “Zdraharska pravda” novo pisavo ocenil za nepotrebno formalno novost, ki vsebinsko ničesar ne spreminja. Leta 1833 je v črkarsko pravdo odločno posegel tudi Matija Čop. Še istega leta je bila metelčica v šolah prepovedana in črkarska pravda je bila končana.
—–
V Ženevi je na današnji dan leta 1864 šestnajst držav podpisalo prvo ženevsko konvencijo o izboljšanju položaja ranjenih vojakov na bojišču, ki je priznavala nepristranskost zdravstva in enakost ranjencev, ne glede na narodnost. Konvencija je bila sad trdega dela zagnanih aktivistov mednarodne organizacije Rdečega križa, ki opravlja številne in raznovrstne dobrodelne naloge na zdravstvenem in socialnem področju, še posebno pa pomaga žrtvam v vojnah in drugih nesrečah.
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov