Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

26.08.2018


7. avgusta leta 1895 so na pobudo in s finančno pomočjo dovškega župnika, skladatelja in planinskega pisca Jakoba Aljaža na vrhu Triglava postavili stolp, ki naj bi postal zavetišče številnim obiskovalcem tega gorskega očaka. Sicer pa je bil najvišji vrh na Slovenskem osvojen že pred 240-imi leti: na današnji dan leta 1778 so se namreč nanj povzpeli štirje “srčni možje”: ranar Lovrenc Willomitzer, rudarja Matevž Kos in Luka Korošec ter lovec Štefan Rožič, najstarejši član skupine; star je bil 39 let.
24. avgusta so prišli do Velega polja, naslednji dan pod Triglav in tretji dan na njegov vrh. Prvi je stopil nanj Luka Korošec, po domače Ta velik Jurgovec. Tam so ostali dve uri in s kladivom in dletom, ki so ju tovorili s seboj, v skalo vklesali začetnice imen barona Žige Zoisa, znanstvenika Baltazarja Hacqueta, ki je leto pred njimi poskusil sam priti na vrh, a mu to ni uspelo, in začetnice svojih imen kot dokaz, da so bili res na vrhu. Vrnili so se po isti poti in jo zaznamovali.
Čez slabo leto sta bila Willomitzer in Kos spet na Triglavu. Z njima je bil francoski naravoslovec in zdravnik Baltazar Hacquet, ki je tedaj izmeril njegovo nadmorsko višino. Prvopristopniki so vse življenje ostali zvesti goram. Morda je med vsemi očak najbolj prevzel Matevža Kosa, ki je potem še dve desetletji vodil na vrh Triglava vrsto domačih in tujih ljubiteljev planin, med njimi tudi pesnika Valentina Vodnika.
—–
Izumitelj fotografije na steklo JANEZ AVGUŠTIN PUHAR je že v gimnaziji pokazal nadarjenost za narovoslovje, tehniko in za slikarstvo. Vendar je na materino željo postal duhovnik in je kaplanoval po različnih slovenskih krajih. K ukvarjanju s fotografijo ga je spodbudil izum dagerotipije – fotografije na kovinski plošči leta 1839. Dagerotipija je imela v primerjavi s poznejšo fotografijo, ki je razvila postopke za reproduciranje originala v poljubnem številu kopij ali povečav, še veliko pomanjkljivost: omogočala je le unikatni posnetek. Puhar se je veliko ukvarjal prav s tehniko reproduciranja risb in grafik. Pri tem je uporabljal za svetlobo občutljive materiale.
Leta 1842 je izpeljal postopek heliotipije – fotografije na stekleni plošči, kar je odpiralo pot do kopiranja, povečevanja in s tem množične reprodukcije fotografije. Zaradi skromnih možnosti in šibkega zdravja pa je odnehal in svojega pionirskega dela ni zaščitil. Tako dandanes svetovna literatura priznava izum fotografije na steklo Francozu Niepcéju, čeprav je Puharju prav francoska akademija za kmetijstvo, obrt in trgovino priznala ta izum pet let pred Francozovim. Janez Avguštin Puhar se je rodil na današnji dan leta 1814 v Kranju.
—–
Agronom CIRIL JEGLIČ je študiral na Dunaju in v Zagrebu, kjer je diplomiral in se nato specializiral na tehniški visoki šoli v Berlinu. Kot pedagog, ustanovitelj in upravitelj vrtnarskih šol v Zagrebu, Medlogu in Mariboru ter v petdesetih letih prejšnjega stoletja kot profesor in predstojnik katedre za vrtnarstvo in pejsažno dendrologijo na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani je vzgojil prve strokovnjake v Jugoslaviji in Sloveniji. Predaval je tudi na oddelku za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
Uvedel je sodobno urejanje javnih nasadov ter prenovil alpski botanični vrt Juliana v Trenti ter zasnoval in oblikoval Arboretum Volčji Potok. Pomembno Jegličevo delo v času med obema vojnama na Hrvaškem je ureditev zagrebškega Parka kralja Petra Krešimirja IV., ki so ga leta 2000 razglasili za spomenik parkovne arhitekture, ter ureditvi dela parka Maksimir in pokopališča Mirogoj. Ciril Jeglič je objavil deset knjig, pomemben pa je njegov prispevek k strokovnemu izrazoslovju. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Gabrovki.


Na današnji dan

6274 epizod

Na današnji dan

6274 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

26.08.2018


7. avgusta leta 1895 so na pobudo in s finančno pomočjo dovškega župnika, skladatelja in planinskega pisca Jakoba Aljaža na vrhu Triglava postavili stolp, ki naj bi postal zavetišče številnim obiskovalcem tega gorskega očaka. Sicer pa je bil najvišji vrh na Slovenskem osvojen že pred 240-imi leti: na današnji dan leta 1778 so se namreč nanj povzpeli štirje “srčni možje”: ranar Lovrenc Willomitzer, rudarja Matevž Kos in Luka Korošec ter lovec Štefan Rožič, najstarejši član skupine; star je bil 39 let.
24. avgusta so prišli do Velega polja, naslednji dan pod Triglav in tretji dan na njegov vrh. Prvi je stopil nanj Luka Korošec, po domače Ta velik Jurgovec. Tam so ostali dve uri in s kladivom in dletom, ki so ju tovorili s seboj, v skalo vklesali začetnice imen barona Žige Zoisa, znanstvenika Baltazarja Hacqueta, ki je leto pred njimi poskusil sam priti na vrh, a mu to ni uspelo, in začetnice svojih imen kot dokaz, da so bili res na vrhu. Vrnili so se po isti poti in jo zaznamovali.
Čez slabo leto sta bila Willomitzer in Kos spet na Triglavu. Z njima je bil francoski naravoslovec in zdravnik Baltazar Hacquet, ki je tedaj izmeril njegovo nadmorsko višino. Prvopristopniki so vse življenje ostali zvesti goram. Morda je med vsemi očak najbolj prevzel Matevža Kosa, ki je potem še dve desetletji vodil na vrh Triglava vrsto domačih in tujih ljubiteljev planin, med njimi tudi pesnika Valentina Vodnika.
—–
Izumitelj fotografije na steklo JANEZ AVGUŠTIN PUHAR je že v gimnaziji pokazal nadarjenost za narovoslovje, tehniko in za slikarstvo. Vendar je na materino željo postal duhovnik in je kaplanoval po različnih slovenskih krajih. K ukvarjanju s fotografijo ga je spodbudil izum dagerotipije – fotografije na kovinski plošči leta 1839. Dagerotipija je imela v primerjavi s poznejšo fotografijo, ki je razvila postopke za reproduciranje originala v poljubnem številu kopij ali povečav, še veliko pomanjkljivost: omogočala je le unikatni posnetek. Puhar se je veliko ukvarjal prav s tehniko reproduciranja risb in grafik. Pri tem je uporabljal za svetlobo občutljive materiale.
Leta 1842 je izpeljal postopek heliotipije – fotografije na stekleni plošči, kar je odpiralo pot do kopiranja, povečevanja in s tem množične reprodukcije fotografije. Zaradi skromnih možnosti in šibkega zdravja pa je odnehal in svojega pionirskega dela ni zaščitil. Tako dandanes svetovna literatura priznava izum fotografije na steklo Francozu Niepcéju, čeprav je Puharju prav francoska akademija za kmetijstvo, obrt in trgovino priznala ta izum pet let pred Francozovim. Janez Avguštin Puhar se je rodil na današnji dan leta 1814 v Kranju.
—–
Agronom CIRIL JEGLIČ je študiral na Dunaju in v Zagrebu, kjer je diplomiral in se nato specializiral na tehniški visoki šoli v Berlinu. Kot pedagog, ustanovitelj in upravitelj vrtnarskih šol v Zagrebu, Medlogu in Mariboru ter v petdesetih letih prejšnjega stoletja kot profesor in predstojnik katedre za vrtnarstvo in pejsažno dendrologijo na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani je vzgojil prve strokovnjake v Jugoslaviji in Sloveniji. Predaval je tudi na oddelku za arhitekturo na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
Uvedel je sodobno urejanje javnih nasadov ter prenovil alpski botanični vrt Juliana v Trenti ter zasnoval in oblikoval Arboretum Volčji Potok. Pomembno Jegličevo delo v času med obema vojnama na Hrvaškem je ureditev zagrebškega Parka kralja Petra Krešimirja IV., ki so ga leta 2000 razglasili za spomenik parkovne arhitekture, ter ureditvi dela parka Maksimir in pokopališča Mirogoj. Ciril Jeglič je objavil deset knjig, pomemben pa je njegov prispevek k strokovnemu izrazoslovju. Rodil se je na današnji dan leta 1897 v Gabrovki.


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov