Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1771 se je v Ljubljani rodil kulturni zgodovinar, zbiralec starin in umetnin ter mecen JOŽEF KALASANC ERBERG, potomec nemške kranjske plemiške družine. Kot pravnik je bil 13 let v službi ljubljanskih stanov, nato pa sta bila z ženo vzgojitelja otrok cesarja Franca I. V svojem gradu v Dolu pri Ljubljani se je dokončno naselil leta 1815. Tu je dopolnjeval bogato zbirko umetniških slik, kipov, grafik, listin in dokumentov ter novcev in knjig. Ob gradu je uredil botanični vrt z eksotičnim drevjem in grmi; v njem je bilo več kot 7.000 rastlin. Leta 1825 je dokončal obsežno bibliografijo nemških in slovenskih piscev tedaje dobe, vendar je ostala v rokopisu. Delo kulturnega zgodovinarja Jožefa Kalasanca Erberga je še vedno pomemben vir za našo starejšo literarno in kulturno zgodovino.
—–
Društvo ostrostrelcev v Ljubljani je bilo v 19. stoletju elitno društvo premožnejših Ljubljančanov, ki je gojilo športno streljanje in v prostorih na strelišču organiziralo tudi različne družabne prireditve. Na ustanovitev takšnih društev so vplivale samoobrambne potrebe meščanstva pred turškimi vpadi v 15. In 16. stoletju; ljubljansko je začelo delovati že v začetku 16. stoletja in je bilo eno najstarejših v srednji Evropi. Dostopni podatki pričajo, da je bilo že leta 1562 v Ljubljani “veliko prosto streljanje” na strelišču pod Gradom v današnji Streliški ulici.
Strelskega tekmovanja se je med obiskom v Ljubljani leta 1883 udeležil tudi cesar Franc Jožef. V Mestnem muzeju v Ljubljani je bila med številnimi poslikanimi tarčami ljubljanskih pomembnežev iz tistega časa pred leti na ogled tudi tarča s cesarjevim zadetkom; ker pa ni bil prav natančen, so kroge preslikali kar z velíkim srcem in tako je nastal »zadetek v polno«.
Društvo ljubljanskih ostrostrelcev je vsako leto priredilo tudi tekmovanje za naslov strelskega kralja. Zmagovalec je dobil častni znak in zlato verigo; tej je moral dodati nov člen z vgraviranim svojim imenom in jo po naslednjem tekmovanju izročiti novemu kralju. Strelišče pod Gradom so večkrat obnavljali, na današnji dan leta 1876 so ga preselili pod Rožnik, pod Golovcem pa uredili vojaško strelišče.
Pianist in pedagog ACI BERTONCELJ je študij klavirja končal leta 1960 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu.Uveljavil se je na vseh področjih pianističnega muziciranja. Bil je tudi prvi jazzovski improvizator na klavirju in najbolj znan interpret Gershwinovih del v času, ko se je jazz pri nas šele uveljavljal. Sicer pa so v njegovih kreacijah prihajali do veljave muzikalni polet, jasno in natančno oblikovanje glasbene vsebine, stilna jedrnatost in mojstrsko tehnično obvladovanje klavirske igre. Dobil je vrsto nagrad, med njimi Mesta Ljubljane, Prešernovega sklada in kot prvi nagrado Društva slovenskih skladateljev za zasluge pri izvajanju domačih del. Aci Bertoncelj se je rodil na današnji dan leta 1939 v Ljubljani.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1771 se je v Ljubljani rodil kulturni zgodovinar, zbiralec starin in umetnin ter mecen JOŽEF KALASANC ERBERG, potomec nemške kranjske plemiške družine. Kot pravnik je bil 13 let v službi ljubljanskih stanov, nato pa sta bila z ženo vzgojitelja otrok cesarja Franca I. V svojem gradu v Dolu pri Ljubljani se je dokončno naselil leta 1815. Tu je dopolnjeval bogato zbirko umetniških slik, kipov, grafik, listin in dokumentov ter novcev in knjig. Ob gradu je uredil botanični vrt z eksotičnim drevjem in grmi; v njem je bilo več kot 7.000 rastlin. Leta 1825 je dokončal obsežno bibliografijo nemških in slovenskih piscev tedaje dobe, vendar je ostala v rokopisu. Delo kulturnega zgodovinarja Jožefa Kalasanca Erberga je še vedno pomemben vir za našo starejšo literarno in kulturno zgodovino.
—–
Društvo ostrostrelcev v Ljubljani je bilo v 19. stoletju elitno društvo premožnejših Ljubljančanov, ki je gojilo športno streljanje in v prostorih na strelišču organiziralo tudi različne družabne prireditve. Na ustanovitev takšnih društev so vplivale samoobrambne potrebe meščanstva pred turškimi vpadi v 15. In 16. stoletju; ljubljansko je začelo delovati že v začetku 16. stoletja in je bilo eno najstarejših v srednji Evropi. Dostopni podatki pričajo, da je bilo že leta 1562 v Ljubljani “veliko prosto streljanje” na strelišču pod Gradom v današnji Streliški ulici.
Strelskega tekmovanja se je med obiskom v Ljubljani leta 1883 udeležil tudi cesar Franc Jožef. V Mestnem muzeju v Ljubljani je bila med številnimi poslikanimi tarčami ljubljanskih pomembnežev iz tistega časa pred leti na ogled tudi tarča s cesarjevim zadetkom; ker pa ni bil prav natančen, so kroge preslikali kar z velíkim srcem in tako je nastal »zadetek v polno«.
Društvo ljubljanskih ostrostrelcev je vsako leto priredilo tudi tekmovanje za naslov strelskega kralja. Zmagovalec je dobil častni znak in zlato verigo; tej je moral dodati nov člen z vgraviranim svojim imenom in jo po naslednjem tekmovanju izročiti novemu kralju. Strelišče pod Gradom so večkrat obnavljali, na današnji dan leta 1876 so ga preselili pod Rožnik, pod Golovcem pa uredili vojaško strelišče.
Pianist in pedagog ACI BERTONCELJ je študij klavirja končal leta 1960 na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval v Salzburgu, Parizu in Rimu.Uveljavil se je na vseh področjih pianističnega muziciranja. Bil je tudi prvi jazzovski improvizator na klavirju in najbolj znan interpret Gershwinovih del v času, ko se je jazz pri nas šele uveljavljal. Sicer pa so v njegovih kreacijah prihajali do veljave muzikalni polet, jasno in natančno oblikovanje glasbene vsebine, stilna jedrnatost in mojstrsko tehnično obvladovanje klavirske igre. Dobil je vrsto nagrad, med njimi Mesta Ljubljane, Prešernovega sklada in kot prvi nagrado Društva slovenskih skladateljev za zasluge pri izvajanju domačih del. Aci Bertoncelj se je rodil na današnji dan leta 1939 v Ljubljani.
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Neveljaven email naslov