Na današnji dan leta 1776 se je v Zgornjih Gameljnah pri Ljubljani rodil homeopat  MATEVŽ  GRADIŠEK. Leta 1797 je stopil v red usmiljenih bratov v Ljubljani. Nekaj let je študiral anatomijo in osteologijo na Spodnjem Avstrijskem in v Pragi, vendar študija ni dokončal. Nato je kot ranocelnik nadzdravnik delal v bolnišnici usmiljenih bratov v Ljubljani. Leta 1808 je ustanovil homeopatsko usmerjeno klinično šolo, ki naj bi bila tekmica Mediko-kirurškemu liceju. V obdobju epidemij med vojno je leta 1814 v hišah na Žabjaku v Ljubljani uredil zasilno bolnišnico za bolnike s tifusom, grižo in pegavico. V svoji hiši v Šmartnem pod Šmarno goro je Matevž Gradišek  1825. leta uredil homeopatsko ambulanto in lekarno.

—–

Učiteljica  in  politična  delavka  MARA  RUPENA  OSOLNIK  je leta 1938 maturirala na učiteljišču v Futogu pri Novem Sadu ter nato poučevala v Bosni in na Jesenicah. Bila je članica Sokola, Društva kmečkih fantov in deklet ter pisala v liste Gruda, Večer, Glas naroda in Ženski svijet. V narodnoosvobodilnem boju je – v glavnem na političnem področju – sodelovala od leta 1941, predvsem v Slovenski protifašistični ženski zvezi. Bila je urednica glasila Našim ženam, članica Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, delegatka na zasedanju Avnoja in odposlanka Kočevskega zbora.

Po vojni je delala najprej kot inštruktorica za kmetijsko šolstvo ter bila predsednica Zadružnic Jugoslavije in podpredsednica Mednarodne zveze zadružnic. Veliko je sodelovala z Organizacijo za prehrano in kmetijstvo pri Organizaciji Združenih narodov, predvsem v njenih programih za izboljšanje položaja žensk na podeželju. Dve leti je bila tudi sekretarka in več let predsednica Rdečega križa Jugoslavije. Mara Rupena Osolnik se je rodila na današnji dan pred sto leti v Mirni Peči.

—–

Februarja leta 1928 je katoliška Prosvetna zveza sklenila z državo 15-letno pogodbo o najemu radiooddajne postaje v Domžalah in sama uredila studio na Bavarskem dvoru ob današnji Tivolski cesti v Ljubljani. Neugledno in staro pritlično stavbo, nekdanje skladišče soli, so obnovili, stene velikega studia pa obložili z zavesami in preprogami, da bi zadušili nepotrebne šume in dali prostoru pravo akustiko.

Radio Ljubljana je začel poskusno oddajati na današnji dan pred 90-imi leti dopoldne s prenosom odprtja ljubljanskega jesenskega velesejma. Popoldne istega dne sta književnika Fran Saleški Finžgar in Oton Župančič prvič poslala v eter slovensko besedo. Po uvodnem Finžgarjevem govoru je  Župančič recitiral odlomke iz Dume, zvečer pa so iz ljubljanske Opere prenašali Smetanovo »Prodano nevesto«.  Po pogodbi je morala Prosvetna zveza vsak dan oddajati najmanj dve uri in pol, vsaj ena ura pa je morala biti posvečena dobri živi glasbi in ne posnetkom z gramofonskih plošč. Že od začetka je postaja oddajala več, kot je bilo dogovorjeno, saj se je  program začel že opoldne in je trajal do polnoči. Uradno slovesno odprtje Radia Ljubljana je bilo  28. oktobra istega leta; na ta dan je bila namreč deseta obletnica razpada Avstro-Ogrske in deseta obletnica ustanovitve Narodnega sveta v Ljubljani.