Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Redovniško skupnost lazaristov je v prvi polovici 17. stoletja ustanovil Vincencij Pavelski, ime pa ima po matični rodovni hiši Saint Lazare v Parizu. Kar zadeva naše ozemlje in avstrijsko cesarstvo sploh, so lazaristi prišli najprej v Celje. Za njihov prihod je zaslužen škof Anton Martin Slomšek, saj je z njimi dobil pridigarje, ki so ustrezali njegovim pastoralnim načrtom, hkrati pa so bili zaradi svoje usposobljenosti primerni za delo med preprostimi slovenskimi ljudmi.
Na današnji dan leta 1852 so se lazaristi uradno nastanili pri cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slomšek je v dobrodošlici utemeljil njihov prihod, češ da so poleg nevere in nevednosti grozeče nevarnosti tistega časa še fini socializem, surovi komunizem in revolucija, ki gloda in razdira srečo družbe. Leta 1878 so se lazaristi naselili še v misijonski hiši na Taboru v Ljubljani ter postali pomembna sila v prenavljanju verskega življenja med Slovenci.
—–
Slikar, grafik in kipar FRANCE KRALJ se je izobraževal v Ljubljani, Celovcu, na Dunaju, v Pragi in Parizu. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1921 je ustanovil Klub mladih oblikujočih umetnikov, Slovensko umetniško društvo in društvo Slovenski lik. France Kralj je bil vsestranska umetniška osebnost, razpeta med miselna razglabljanja, mistiko in poetičnost ter hkrati ukoreninjena v ljudskem izročilu. Bil je poln prvinske kmečke in bujne erotične sile, a tudi zelo prefinjen. V slovenski umetnosti je prvi javno nakazal abstraktne težnje, hkrati pa je s hotenim primitivizmom in kmečkostjo napovedoval poznejšo naivno umetnost. France Kralj se je rodil na današnji dan leta 1895 v Zagorici v Dobrepolju.
—–
Šolnik in kulturni delavec FRANC MOČNIK se je rodil na današnji dan leta 1907 v Idriji. Na Znanstveni fakulteti v Bologni je doktoriral iz matematike, pozneje pa je v Gorici končal še študij teologije in bil leta 1937
posvečen. Pozneje je bil med drugim stolni vikar v Gorici, na liceju in učiteljišču pa je poučeval tudi matematiko. Po drugi svetovni vojni je postal apostolski administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije in hkrati župnik v Solkanu.
Leta 1947 se je vrnil v Italijo in v Gorici učil na državni slovenski gimnaziji in liceju ter bil ravnatelj Alojzijevišča. Bil je osrednja osebnost slovenskega katoliškega življenja na Goriškem; med drugim je predsedoval goriški Mohorjevi družbi, ki je leta 1974 pod njegovim vodstvom začela izdajati »Primorski slovenski biografski leksikon«. Franc Močnik se je uveljavil tudi kot pisec učbenikov fizike za srednje šole, leta 1963 pa je prejel papeško odlikovanje »monsignor«.
—–
Sicer kratko življenje ameriškega skladatelja GEORGEA GERSHWINA – umrl je, preden je dopolnil 39 let – je bilo polno uspehov. Kot klasično izšolanemu glasbeniku mu je uspelo lahkotno zabavno glasbo dvigniti na višjo raven. Njegova simfonična skladba »Amerikanec v Parizu« in orkestralno delo »Rapsodija v modrem« sta bila izjemno uspešna in priljubljena. Njegov največji uspeh pa je »Porgy in Bess«, prva prava ameriška opera, ki je doživela ovacije na skoraj vseh svetovnih opernih odrih. Ameriški skladatelj George Gershwin se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Redovniško skupnost lazaristov je v prvi polovici 17. stoletja ustanovil Vincencij Pavelski, ime pa ima po matični rodovni hiši Saint Lazare v Parizu. Kar zadeva naše ozemlje in avstrijsko cesarstvo sploh, so lazaristi prišli najprej v Celje. Za njihov prihod je zaslužen škof Anton Martin Slomšek, saj je z njimi dobil pridigarje, ki so ustrezali njegovim pastoralnim načrtom, hkrati pa so bili zaradi svoje usposobljenosti primerni za delo med preprostimi slovenskimi ljudmi.
Na današnji dan leta 1852 so se lazaristi uradno nastanili pri cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slomšek je v dobrodošlici utemeljil njihov prihod, češ da so poleg nevere in nevednosti grozeče nevarnosti tistega časa še fini socializem, surovi komunizem in revolucija, ki gloda in razdira srečo družbe. Leta 1878 so se lazaristi naselili še v misijonski hiši na Taboru v Ljubljani ter postali pomembna sila v prenavljanju verskega življenja med Slovenci.
—–
Slikar, grafik in kipar FRANCE KRALJ se je izobraževal v Ljubljani, Celovcu, na Dunaju, v Pragi in Parizu. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1921 je ustanovil Klub mladih oblikujočih umetnikov, Slovensko umetniško društvo in društvo Slovenski lik. France Kralj je bil vsestranska umetniška osebnost, razpeta med miselna razglabljanja, mistiko in poetičnost ter hkrati ukoreninjena v ljudskem izročilu. Bil je poln prvinske kmečke in bujne erotične sile, a tudi zelo prefinjen. V slovenski umetnosti je prvi javno nakazal abstraktne težnje, hkrati pa je s hotenim primitivizmom in kmečkostjo napovedoval poznejšo naivno umetnost. France Kralj se je rodil na današnji dan leta 1895 v Zagorici v Dobrepolju.
—–
Šolnik in kulturni delavec FRANC MOČNIK se je rodil na današnji dan leta 1907 v Idriji. Na Znanstveni fakulteti v Bologni je doktoriral iz matematike, pozneje pa je v Gorici končal še študij teologije in bil leta 1937
posvečen. Pozneje je bil med drugim stolni vikar v Gorici, na liceju in učiteljišču pa je poučeval tudi matematiko. Po drugi svetovni vojni je postal apostolski administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije in hkrati župnik v Solkanu.
Leta 1947 se je vrnil v Italijo in v Gorici učil na državni slovenski gimnaziji in liceju ter bil ravnatelj Alojzijevišča. Bil je osrednja osebnost slovenskega katoliškega življenja na Goriškem; med drugim je predsedoval goriški Mohorjevi družbi, ki je leta 1974 pod njegovim vodstvom začela izdajati »Primorski slovenski biografski leksikon«. Franc Močnik se je uveljavil tudi kot pisec učbenikov fizike za srednje šole, leta 1963 pa je prejel papeško odlikovanje »monsignor«.
—–
Sicer kratko življenje ameriškega skladatelja GEORGEA GERSHWINA – umrl je, preden je dopolnil 39 let – je bilo polno uspehov. Kot klasično izšolanemu glasbeniku mu je uspelo lahkotno zabavno glasbo dvigniti na višjo raven. Njegova simfonična skladba »Amerikanec v Parizu« in orkestralno delo »Rapsodija v modrem« sta bila izjemno uspešna in priljubljena. Njegov največji uspeh pa je »Porgy in Bess«, prva prava ameriška opera, ki je doživela ovacije na skoraj vseh svetovnih opernih odrih. Ameriški skladatelj George Gershwin se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti.
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Neveljaven email naslov