Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Redovniško skupnost lazaristov je v prvi polovici 17. stoletja ustanovil Vincencij Pavelski, ime pa ima po matični rodovni hiši Saint Lazare v Parizu. Kar zadeva naše ozemlje in avstrijsko cesarstvo sploh, so lazaristi prišli najprej v Celje. Za njihov prihod je zaslužen škof Anton Martin Slomšek, saj je z njimi dobil pridigarje, ki so ustrezali njegovim pastoralnim načrtom, hkrati pa so bili zaradi svoje usposobljenosti primerni za delo med preprostimi slovenskimi ljudmi.
Na današnji dan leta 1852 so se lazaristi uradno nastanili pri cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slomšek je v dobrodošlici utemeljil njihov prihod, češ da so poleg nevere in nevednosti grozeče nevarnosti tistega časa še fini socializem, surovi komunizem in revolucija, ki gloda in razdira srečo družbe. Leta 1878 so se lazaristi naselili še v misijonski hiši na Taboru v Ljubljani ter postali pomembna sila v prenavljanju verskega življenja med Slovenci.
—–
Slikar, grafik in kipar FRANCE KRALJ se je izobraževal v Ljubljani, Celovcu, na Dunaju, v Pragi in Parizu. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1921 je ustanovil Klub mladih oblikujočih umetnikov, Slovensko umetniško društvo in društvo Slovenski lik. France Kralj je bil vsestranska umetniška osebnost, razpeta med miselna razglabljanja, mistiko in poetičnost ter hkrati ukoreninjena v ljudskem izročilu. Bil je poln prvinske kmečke in bujne erotične sile, a tudi zelo prefinjen. V slovenski umetnosti je prvi javno nakazal abstraktne težnje, hkrati pa je s hotenim primitivizmom in kmečkostjo napovedoval poznejšo naivno umetnost. France Kralj se je rodil na današnji dan leta 1895 v Zagorici v Dobrepolju.
—–
Šolnik in kulturni delavec FRANC MOČNIK se je rodil na današnji dan leta 1907 v Idriji. Na Znanstveni fakulteti v Bologni je doktoriral iz matematike, pozneje pa je v Gorici končal še študij teologije in bil leta 1937
posvečen. Pozneje je bil med drugim stolni vikar v Gorici, na liceju in učiteljišču pa je poučeval tudi matematiko. Po drugi svetovni vojni je postal apostolski administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije in hkrati župnik v Solkanu.
Leta 1947 se je vrnil v Italijo in v Gorici učil na državni slovenski gimnaziji in liceju ter bil ravnatelj Alojzijevišča. Bil je osrednja osebnost slovenskega katoliškega življenja na Goriškem; med drugim je predsedoval goriški Mohorjevi družbi, ki je leta 1974 pod njegovim vodstvom začela izdajati »Primorski slovenski biografski leksikon«. Franc Močnik se je uveljavil tudi kot pisec učbenikov fizike za srednje šole, leta 1963 pa je prejel papeško odlikovanje »monsignor«.
—–
Sicer kratko življenje ameriškega skladatelja GEORGEA GERSHWINA – umrl je, preden je dopolnil 39 let – je bilo polno uspehov. Kot klasično izšolanemu glasbeniku mu je uspelo lahkotno zabavno glasbo dvigniti na višjo raven. Njegova simfonična skladba »Amerikanec v Parizu« in orkestralno delo »Rapsodija v modrem« sta bila izjemno uspešna in priljubljena. Njegov največji uspeh pa je »Porgy in Bess«, prva prava ameriška opera, ki je doživela ovacije na skoraj vseh svetovnih opernih odrih. Ameriški skladatelj George Gershwin se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti.
6274 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Redovniško skupnost lazaristov je v prvi polovici 17. stoletja ustanovil Vincencij Pavelski, ime pa ima po matični rodovni hiši Saint Lazare v Parizu. Kar zadeva naše ozemlje in avstrijsko cesarstvo sploh, so lazaristi prišli najprej v Celje. Za njihov prihod je zaslužen škof Anton Martin Slomšek, saj je z njimi dobil pridigarje, ki so ustrezali njegovim pastoralnim načrtom, hkrati pa so bili zaradi svoje usposobljenosti primerni za delo med preprostimi slovenskimi ljudmi.
Na današnji dan leta 1852 so se lazaristi uradno nastanili pri cerkvi svetega Jožefa nad Celjem. Slomšek je v dobrodošlici utemeljil njihov prihod, češ da so poleg nevere in nevednosti grozeče nevarnosti tistega časa še fini socializem, surovi komunizem in revolucija, ki gloda in razdira srečo družbe. Leta 1878 so se lazaristi naselili še v misijonski hiši na Taboru v Ljubljani ter postali pomembna sila v prenavljanju verskega življenja med Slovenci.
—–
Slikar, grafik in kipar FRANCE KRALJ se je izobraževal v Ljubljani, Celovcu, na Dunaju, v Pragi in Parizu. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1921 je ustanovil Klub mladih oblikujočih umetnikov, Slovensko umetniško društvo in društvo Slovenski lik. France Kralj je bil vsestranska umetniška osebnost, razpeta med miselna razglabljanja, mistiko in poetičnost ter hkrati ukoreninjena v ljudskem izročilu. Bil je poln prvinske kmečke in bujne erotične sile, a tudi zelo prefinjen. V slovenski umetnosti je prvi javno nakazal abstraktne težnje, hkrati pa je s hotenim primitivizmom in kmečkostjo napovedoval poznejšo naivno umetnost. France Kralj se je rodil na današnji dan leta 1895 v Zagorici v Dobrepolju.
—–
Šolnik in kulturni delavec FRANC MOČNIK se je rodil na današnji dan leta 1907 v Idriji. Na Znanstveni fakulteti v Bologni je doktoriral iz matematike, pozneje pa je v Gorici končal še študij teologije in bil leta 1937
posvečen. Pozneje je bil med drugim stolni vikar v Gorici, na liceju in učiteljišču pa je poučeval tudi matematiko. Po drugi svetovni vojni je postal apostolski administrator jugoslovanskega dela goriške nadškofije in hkrati župnik v Solkanu.
Leta 1947 se je vrnil v Italijo in v Gorici učil na državni slovenski gimnaziji in liceju ter bil ravnatelj Alojzijevišča. Bil je osrednja osebnost slovenskega katoliškega življenja na Goriškem; med drugim je predsedoval goriški Mohorjevi družbi, ki je leta 1974 pod njegovim vodstvom začela izdajati »Primorski slovenski biografski leksikon«. Franc Močnik se je uveljavil tudi kot pisec učbenikov fizike za srednje šole, leta 1963 pa je prejel papeško odlikovanje »monsignor«.
—–
Sicer kratko življenje ameriškega skladatelja GEORGEA GERSHWINA – umrl je, preden je dopolnil 39 let – je bilo polno uspehov. Kot klasično izšolanemu glasbeniku mu je uspelo lahkotno zabavno glasbo dvigniti na višjo raven. Njegova simfonična skladba »Amerikanec v Parizu« in orkestralno delo »Rapsodija v modrem« sta bila izjemno uspešna in priljubljena. Njegov največji uspeh pa je »Porgy in Bess«, prva prava ameriška opera, ki je doživela ovacije na skoraj vseh svetovnih opernih odrih. Ameriški skladatelj George Gershwin se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti.
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov