Umetniška pot slikarja FRANCA BERNEKERJA se je začela v podobarskih delavnicah, dozorela pa je na dunajski akademiji. Kot prvi med našimi umetniki je poveličal človekovo socialno trpljenje, saj ga je tudi sam dobro poznal. Vendar njegove kompozicije o bedi niso socialne obsodbe, saj je bil Berneker mehke in lirične narave. Eno naših najlepših javnih plastik je ustvaril v spomeniku Primožu Trubarju  na robu ljubljanskega parka Tivoli. Franc Berneker se je rodil na današnji dan leta 1874 v Gradišču pri Slovenj Gradcu.

—–

Predhodnik Zmajskega mostu v Ljubljani je bil lesen most z začetka 19. stoletja, na katerem so stale prodajalne usnjarjev, torbarjev in mesarjev. Po dograditvi železniške proge od Dunaja do Ljubljane se je mestni svet odločil zgraditi nov most in ga posvetiti 40-letnici vladanja cesarja Franca Jožefa I. Toda regulacija Ljubljanice in hud potres leta 1895 sta uresničitev tega načrta zavlekla za dobro desetletje. Tako so takrat imenovani “Jubilejni most cesarja Franca Jožefa I.” odprli šele na današnji dan leta 1901.

Po govorih župana Ivana Hribarja in deželnega predsednika na Kranjskem barona Heina ter po igranju cesarske himne so meščani in gostje stopili na enkratni spomenik iz zgodnjega obdobja železobetonskih mostov. Ta je hkrati tudi ena najlepših stvaritev secesijske mostne arhitekture pri nas in v Evropi na splošno. Most je bil tudi že asfaltiran; to je bil verjetno prvi asfalt na slovenskih tleh.

Njegov najlepši okras so bili vsekakor štirje zmaji, simboli mesta Ljubljane. Prav zaradi njih je uradno ime mostu, Jubilejni most Franca Jožefa I., kmalu utonilo v pozabo in meščani so mu pravili le še Zmajski most. Okrasne plinske luči za razsvetljavo so postavili nekaj pozneje; s svojo domiselno in oblikovno uspelo rešitvijo so zaokrožile arhitektonsko podobo Zmajskega mostu.

—–

Slikar  RAFAEL  NEMEC  se je po maturi na umetnostnem liceju v Benetkah leta 1939 vpisal na tamkajšnjo akademijo, kjer je po vojni diplomiral na oddelku za slikarstvo  Najprej je poučeval na več srednjih šolah, nato pa se je posvetil restavratorstvu. Odkrival in restavriral je freske v številnih cerkvah na Primorskem, med njegoviimi zadnjimi restavratorskimi deli pa so bile freske v dvorcu Zemono pri Vipavi.

Sicer pa si je nenehno prizadeval za primerno predstavitev likovne ustvarjalnosti ter pri tem spodbujal mlade primorske likovne umetnike. Bil je med prvimi, ki so začrtali pot goriških galerij, kot likovni ustvarjalec pa je sodeloval na številnih razstavah doma in v tujini. Rafael Nemec je za svoje delo prejel med drugim red dela z zlatim vencem in red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Vrtojbi pri Gorici.

—–

Od leta 1921 častni krajan slovenskega Bleda, srbski izumitelj  MIHAJLO  PUPIN, je leta 1891 doktoriral iz fizikalne kemije. V Združenih državah Amerike je bil profesor na sloviti kolumbijski univerzi. Je avtor številnih izumov in tehničnih izboljšav, njegov najpomembnejši izum pa je izpopolnitev telefonije na velike razdalje.

Za Slovence je Pupin pomemben zaradi posredovanja pri ameriškem predsedniku Wilsonu 1919. leta, da je le-ta preklical svoj podpis na že pripravljeni listini, po kateri bi blejsko-jeseniško območje po 1. svetovni vojni pripadlo Italiji. Prav zaradi tega so ga Blejci 1921. leta razglasili za svojega častnega občana. Srbski izumitelj Mihajlo Pupin se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Idvoru v Banatu.