Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

08.10.2018


Leta 1613 je škof Tomaž Hren v Gradcu izdal priredbo slovenskega lekcionarja “Evangelia inu listuvi”, dve leti pozneje pa še prevod “Malega katekizma”. Obe knjigi je pripravil nabožni pisec in jezuit JANEZ  ČANDEK. Čandek  se je rodil okoli leta 1581 v Višnji Gori, umrl pa na današnji dan leta 1624 v Gradcu.

—–

Na današnji dan leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik LUKA SVETEC, sicer pravnik po poklicu. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu, ki je prevzaprev le obsežnejša pripovedna pesem. Kot jezikoslovec je Luka Svetec pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si s tem pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa.

—–

 Gospodarstvenik in letalski izumitelj IVAN SLOKAR se je rodil na današnji dan leta 1884 v Mostarju. Diplomiral je iz zgodovine, zemljepisa in filozofije, leta 1911 pa še iz prava. Bil je tudi eden izmed pobudnikov Slovenskega biografskega leksikona, po 2. svetovni vojni pa še Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Veliko dela je posvetil razvoju enotne svetovne pisave – lingvografije. Logična kombinacija 138-ih osnovnih znakov z dodatki omogoča zapis vsake besede in misli, tako da se je z njimi mogoče sporazumevati  brez znanja tujih jezikov. Ivan Slokar je lingvografijo zaščitil kot izum, pripravil učbenike in prirejal tečaje, vendar je pozneje ta zanimiva ideja zaradi izumiteljeve bolezni zamrla.

Leta 1911 je dunajski patentni urad  Ivanu Slokarju podelil patent za njegov izum letala, ki lahko leti tudi kot helikopter. Ta naprava je bila v bistvu klasično motorno letalo, ki je imelo namesto običajnih krilnih površin na vsaki strani trupa križno ploskev. Ti ploskvi sta omogočali običajno drsno letenje, z manjšimi spremembami pa tudi navpično dviganje oziroma spuščanje ali lebdenje.

—–

Književnik  FRANK TAUCHAR  se je rodl na današnji dan leta 1886 v Lenartu nad Lušo. Leta 1906 se je izselil v Združene države Amerike in bil sprva rudar, nato trgovec. Med prvo svetovno vojno se je bojeval v Franciji. V ameriških slovenskih časopisih in koledarjih je objavljal poezijo, ki ni presegala ravni proletarske propagande, v prozi pa je nenehno iskal nove tematske in izrazne možnosti; njegove novele so pogosto mejile na znanstveno fantastiko. Frank Tauchar je bil tudi režiser in igralec; napisal je šaloigri z značilno “starokranjsko” tematiko.

—–

Zgodovinar  FERDO  GESTRIN  je leta 1960 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1983 pa je postal redni profesor za občo zgodovino srednjega veka. Za njegovo obsežno znanstveno delo (več kot 250 bibliografskih enot, od tega 18 knjig) je v marsičem značilno novatorstvo pri dodajanju novih vrst virov k že obravnavanim vprašanjem. Sprva je njegovo delo segalo od zgodovine antike prek zgodovine mest na Slovenskem v srednjem veku in gospodarske zgodovine ter zgodovine reformacije v 16. stoletju do zgodovine Slovencev od konca 18. do začetka 20. stoletja.

Zlasti objava njegovega dela “Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem” je pokazala pomembno novo podobo naše preteklosti: do tedaj je zgodovinopisje zanemarjalo slovenske zveze z Italijo in upoštevalo le navezanost na severozahod. Z monografijo “Pomorstvo srednjeveškega Pirana” pa je Ferdo Gestrin postal vodilni strokovnjak za zgodovino prometa na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.


Na današnji dan

6273 epizod

Na današnji dan

6273 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

08.10.2018


Leta 1613 je škof Tomaž Hren v Gradcu izdal priredbo slovenskega lekcionarja “Evangelia inu listuvi”, dve leti pozneje pa še prevod “Malega katekizma”. Obe knjigi je pripravil nabožni pisec in jezuit JANEZ  ČANDEK. Čandek  se je rodil okoli leta 1581 v Višnji Gori, umrl pa na današnji dan leta 1624 v Gradcu.

—–

Na današnji dan leta 1826 se je v Podgorju pri Kamniku rodil pesnik, pripovednik, jezikoslovec in kritik LUKA SVETEC, sicer pravnik po poklicu. Pisal je rodoljubne, razpoloženjske in pripovedne pesmi ter epigonsko prozo. Napisal je tudi narodni ep o Petru Klepcu, ki je prevzaprev le obsežnejša pripovedna pesem. Kot jezikoslovec je Luka Svetec pisal o jezikovnih vprašanjih – stavčnem naglasu, rabi glagolov, fonetiki in členkih – ter si s tem pridobil precejšnje zasluge za enotnost slovenskega pravopisa.

—–

 Gospodarstvenik in letalski izumitelj IVAN SLOKAR se je rodil na današnji dan leta 1884 v Mostarju. Diplomiral je iz zgodovine, zemljepisa in filozofije, leta 1911 pa še iz prava. Bil je tudi eden izmed pobudnikov Slovenskega biografskega leksikona, po 2. svetovni vojni pa še Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Veliko dela je posvetil razvoju enotne svetovne pisave – lingvografije. Logična kombinacija 138-ih osnovnih znakov z dodatki omogoča zapis vsake besede in misli, tako da se je z njimi mogoče sporazumevati  brez znanja tujih jezikov. Ivan Slokar je lingvografijo zaščitil kot izum, pripravil učbenike in prirejal tečaje, vendar je pozneje ta zanimiva ideja zaradi izumiteljeve bolezni zamrla.

Leta 1911 je dunajski patentni urad  Ivanu Slokarju podelil patent za njegov izum letala, ki lahko leti tudi kot helikopter. Ta naprava je bila v bistvu klasično motorno letalo, ki je imelo namesto običajnih krilnih površin na vsaki strani trupa križno ploskev. Ti ploskvi sta omogočali običajno drsno letenje, z manjšimi spremembami pa tudi navpično dviganje oziroma spuščanje ali lebdenje.

—–

Književnik  FRANK TAUCHAR  se je rodl na današnji dan leta 1886 v Lenartu nad Lušo. Leta 1906 se je izselil v Združene države Amerike in bil sprva rudar, nato trgovec. Med prvo svetovno vojno se je bojeval v Franciji. V ameriških slovenskih časopisih in koledarjih je objavljal poezijo, ki ni presegala ravni proletarske propagande, v prozi pa je nenehno iskal nove tematske in izrazne možnosti; njegove novele so pogosto mejile na znanstveno fantastiko. Frank Tauchar je bil tudi režiser in igralec; napisal je šaloigri z značilno “starokranjsko” tematiko.

—–

Zgodovinar  FERDO  GESTRIN  je leta 1960 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1983 pa je postal redni profesor za občo zgodovino srednjega veka. Za njegovo obsežno znanstveno delo (več kot 250 bibliografskih enot, od tega 18 knjig) je v marsičem značilno novatorstvo pri dodajanju novih vrst virov k že obravnavanim vprašanjem. Sprva je njegovo delo segalo od zgodovine antike prek zgodovine mest na Slovenskem v srednjem veku in gospodarske zgodovine ter zgodovine reformacije v 16. stoletju do zgodovine Slovencev od konca 18. do začetka 20. stoletja.

Zlasti objava njegovega dela “Mitninske knjige 16. in 17. stoletja na Slovenskem” je pokazala pomembno novo podobo naše preteklosti: do tedaj je zgodovinopisje zanemarjalo slovenske zveze z Italijo in upoštevalo le navezanost na severozahod. Z monografijo “Pomorstvo srednjeveškega Pirana” pa je Ferdo Gestrin postal vodilni strokovnjak za zgodovino prometa na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.


13.12.2022

13. december -"Lepo je, veš, mama, lepo je živeti …."

Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


11.12.2022

12. december - prva znanstvena sinteza slovenske srednjeveške zgodovine

Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2022

11. december - prispevek k raziskovanju vesolja

Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja


03.12.2022

10. december - 130 let »Teharskih plemičev ‒ “spevoigre v treh dejanjih«

»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo


03.12.2022

9. december  - v prvi vojni soborca v drugi nasprotnika

Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


03.12.2022

8. december - 90 let od premiere filma Triglavske strmine

“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine


03.12.2022

7. december - Hamurabijev zakonik v slovenščini

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


03.12.2022

6. december - prve državnozborske volitve po ustavi Republike Slovenije

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.12.2022

5. december - Sadnikarjev muzej v Kamniku

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

4. december - duhovna kultura koroških Slovencev

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

3. december - agronom, ki je leta 1988 vznemiril politiko

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

2. december - železnica do Kopra

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

1. december - odločno zoper "miting resnice"

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

30. november - Andrej Gosar in krščanskosocialna misel

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

29. november - med literarnim in radijskim delom

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.11.2022

28. november - pot do prve slovenske univerze

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

27. november - prvi patentni certifikat v samostojni državi

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

26. november - Prešernov vrstnik Mariboru namenil škofijski sedež

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

25. november - začetki letalstva na Slovenskem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


24.11.2022

24. november - prve hitrostne omejitve na naših cestah

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 36 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov