Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na delu ozemlja, ki ga je morala Avstrija po sklenjenem “Schoenbrunskem miru” prepustiti Franciji, je Napoleon na današnji dan leta 1809 podpisal ukaz o ustanovitvi območja s posebnim statusom – imenoval ga je Ilirske province, podrejeno pa je bilo neposredno francoski osrednji vladi. Obsegalo je zahodno Koroško z Beljakom, Goriško, Trst z okolico, Istro, del Hrvaške s Karlovcem, Dalmacijo z Zadrom, Dubrovniško republiko in Boko Kotorsko. Upravno in kulturno središče provinc je postala Ljubljana.
Namen te teritorialne tvorbe ni bila obnova slovanske Ilirije, kot je v »Iliriji oživljeni« leta 1811 zapisal Valentin Vodnik, pač pa naj bi z njo ob jadranski obali nastalo tamponsko območje, s katerim bi bile nemške dežele odrezane od morja, čez Istro in Dalmacijo pa bi se vzpostavila neposredna kopenska pot med Francijo in Bližnjim Vzhodom.
Kljub nezadovoljstvu slovenskega prebivalstva zaradi hude gospodarske krize (trgovanje z avstrijskimi deželami je bilo namreč onemogočeno) ter zaradi novih davčnih bremen in rekrutiranja moških v francosko vojsko, je bila štiriletna francoska oblast vendarle dokaj pomembna za razvoj slovenskega jezika in kulture.
Šolam na osnovni in srednji stopnji je maršal August Marmont, prvi generalni guverner provinc, omogočil pouk v slovenščini, za učbenike pa je poskrbel Valentín Vodnik. Med drugim je takrat izdal prvo slovensko slovnico, napisano v slovenskem jeziku – »Pismenost ali gramatiko za prve šole«. Vodnik je postal tudi ravnatelj na nižji gimnaziji ter ravnatelj ljudskih in rokodelskih šol.
Vključitev slovenskih dežel v Ilirske province je vidno vplivala na razvoj narodnoprebudnega gibanja, toda Avstrija je po zmagi nad Napoleonom leta 1813 spet zavzela svoj prejšnji položaj oblastnika in popolnega gospodarja.
—–
LUKA KRAMOLC je bil znan glasbeni narodopisec in prirejevalec ljudskih pesmi. Rodil se je na današnji dan leta 1892 v Šentanelu na Koroškem. Pri delu Glasbenonarodopisnega inštituta in v izdajateljski dejavnosti se je zavzemal predvsem za ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega glasbenega izročila. Samostojno ali s sodelavci je uredil in izdal več kot 30 zbirk zborovskih pesmi. Pomemben je tudi njegov prispevek h glasbeni pedagogiki. Narodopisec Luka Kramolc je uredil in izdal več temeljnih pesmaric in vadnic s teoretičnim gradivom.
—–
Kritik, esejist, prevajalec in družbenopolitični delavec JOSIP VIDMAR se je rodil na današnji dan leta 1895 v Ljubljani. Sodeloval je v obeh svetovnih vojnah in bil eden izmed ustanoviteljev Osvobodilne fronte. Med drugo vojno in po njej je opravljal vrsto pomembnih političnih funkcij, bil pa je tudi najvidnejši slovenski literarni in gledališki kritik svojega časa.
Pred drugo svetovno vojno se je zavzemal za avtonomnost umetnosti in za njeno neodvisnost od ideologij, po vojni pa je ob estetsko-etičnih elementih bolj upošteval tudi sociološke. V dramskih kritikah v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je odklanjal domala vso modernejšo svetovno dramatiko in polemiziral z literarno avantgardo, ki je rušila klasična idejno-formalna izhodišča. Esejistično je obdelal vrsto vrhunskih slovenskih literarnih ustvarjalcev, v gledališču pa se je zavzemal za literarno gledališče.
Josip Vidmar je 1949. leta postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v letih od 1952 do 1976 pa je bil tudi njen predsednik.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na delu ozemlja, ki ga je morala Avstrija po sklenjenem “Schoenbrunskem miru” prepustiti Franciji, je Napoleon na današnji dan leta 1809 podpisal ukaz o ustanovitvi območja s posebnim statusom – imenoval ga je Ilirske province, podrejeno pa je bilo neposredno francoski osrednji vladi. Obsegalo je zahodno Koroško z Beljakom, Goriško, Trst z okolico, Istro, del Hrvaške s Karlovcem, Dalmacijo z Zadrom, Dubrovniško republiko in Boko Kotorsko. Upravno in kulturno središče provinc je postala Ljubljana.
Namen te teritorialne tvorbe ni bila obnova slovanske Ilirije, kot je v »Iliriji oživljeni« leta 1811 zapisal Valentin Vodnik, pač pa naj bi z njo ob jadranski obali nastalo tamponsko območje, s katerim bi bile nemške dežele odrezane od morja, čez Istro in Dalmacijo pa bi se vzpostavila neposredna kopenska pot med Francijo in Bližnjim Vzhodom.
Kljub nezadovoljstvu slovenskega prebivalstva zaradi hude gospodarske krize (trgovanje z avstrijskimi deželami je bilo namreč onemogočeno) ter zaradi novih davčnih bremen in rekrutiranja moških v francosko vojsko, je bila štiriletna francoska oblast vendarle dokaj pomembna za razvoj slovenskega jezika in kulture.
Šolam na osnovni in srednji stopnji je maršal August Marmont, prvi generalni guverner provinc, omogočil pouk v slovenščini, za učbenike pa je poskrbel Valentín Vodnik. Med drugim je takrat izdal prvo slovensko slovnico, napisano v slovenskem jeziku – »Pismenost ali gramatiko za prve šole«. Vodnik je postal tudi ravnatelj na nižji gimnaziji ter ravnatelj ljudskih in rokodelskih šol.
Vključitev slovenskih dežel v Ilirske province je vidno vplivala na razvoj narodnoprebudnega gibanja, toda Avstrija je po zmagi nad Napoleonom leta 1813 spet zavzela svoj prejšnji položaj oblastnika in popolnega gospodarja.
—–
LUKA KRAMOLC je bil znan glasbeni narodopisec in prirejevalec ljudskih pesmi. Rodil se je na današnji dan leta 1892 v Šentanelu na Koroškem. Pri delu Glasbenonarodopisnega inštituta in v izdajateljski dejavnosti se je zavzemal predvsem za ohranjanje in oživljanje koroškega ljudskega glasbenega izročila. Samostojno ali s sodelavci je uredil in izdal več kot 30 zbirk zborovskih pesmi. Pomemben je tudi njegov prispevek h glasbeni pedagogiki. Narodopisec Luka Kramolc je uredil in izdal več temeljnih pesmaric in vadnic s teoretičnim gradivom.
—–
Kritik, esejist, prevajalec in družbenopolitični delavec JOSIP VIDMAR se je rodil na današnji dan leta 1895 v Ljubljani. Sodeloval je v obeh svetovnih vojnah in bil eden izmed ustanoviteljev Osvobodilne fronte. Med drugo vojno in po njej je opravljal vrsto pomembnih političnih funkcij, bil pa je tudi najvidnejši slovenski literarni in gledališki kritik svojega časa.
Pred drugo svetovno vojno se je zavzemal za avtonomnost umetnosti in za njeno neodvisnost od ideologij, po vojni pa je ob estetsko-etičnih elementih bolj upošteval tudi sociološke. V dramskih kritikah v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je odklanjal domala vso modernejšo svetovno dramatiko in polemiziral z literarno avantgardo, ki je rušila klasična idejno-formalna izhodišča. Esejistično je obdelal vrsto vrhunskih slovenskih literarnih ustvarjalcev, v gledališču pa se je zavzemal za literarno gledališče.
Josip Vidmar je 1949. leta postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, v letih od 1952 do 1976 pa je bil tudi njen predsednik.
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Neveljaven email naslov