Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 130-imi leti so v tržaški delavski četrti svetega Jakoba slavnostno odprli Ciril-Metodovo šolo. Z njo so tržaški Slovenci po dolgoletnih prizadevanjih končno dobili šolo v maternem jeziku tudi v samem mestu, kjer je bila zaradi stoletnega množičnega doseljevanja iz širšega zaledja skoncentrirana večina slovenskega prebivalstva v Trstu.
Dotlej je slovenski šoli nasprotovala italijanska nacionalistična elita, saj je krčevito branila ekskluzivizem italijanske šole, ki je bila sredstvo proti »slavizaciji« in zagotovilo italijanske podobe Trsta. Mestni otroci slovenskih staršev so lahko tako obiskovali le italijansko šolo, kar je pospeševalo narodno asimilacijo.
Začetki nove šole v središču mesta so bili težavni, ne samo zaradi neprimernih prostorov, pač pa tudi s pravnega vidika, saj so nastajali zapleti z imenovanjem učnega osebja in s samim statusom šole. Kljub temu je v prvem šolskem letu prvi razred dokončalo in opravilo zaključne izpite 41 dečkov in 33 deklic.
V naslednjih letih je šentjakobska Ciril-Metodova šola hitro rasla in kmalu postala pravi pojem slovenskega izobraževanja v Trstu. Po prvem desetletju dela je premogla 8 razredov s 550 učenci, sredi svetovne vojne, ko je pridobila status meščanske šole in pred tem še najlepše in najmodernejše šolsko poslopje v mestu, je vanjo in v njene podružnice zahajalo skoraj dva tisoč učencev.
Šola je tako postala pomembno središče organiziranega slovenskega življenja v mestu, ki je bilo po številu prebivalcev največje slovensko mesto in hkrati pomembno kulturno središče. Ciril-Metodova šola v Trstu je svoje neprecenljivo poslanstvo opravljala vse do prisilne fašistične ukinitve leta 1930.
——
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Ljubljani rodla operna pevka REZIKA THALER. Prvi gledališki pouk je dobila v šoli Dramatičnega društva, pevskega pa v šoli Glasbene matice. Leta 1905 je bila angažirana v deželnem gledališču v Ljubljani; najprej je nastopala kot igralka, pozneje v operetah in nazadnje v operah. V teh je kot lirska in pozneje mladodramska pevka oblikovala več kot trideset glavnih vlog, med njimi nekatere prvič na Slovenskem. Sopranistka Rezika Thaler se je najbolj uveljavila v Mozartovih in Puccinjevih operah.
——-
Plesalka, slikarka ter likovna in plesna pedagoginja MARIJA VOGELNIK je leta 1939 na tehniški fakulteti v Ljubljani kot študentka Jožeta Plečnika diplomirala na oddelku za arhitekturo, ob študiju pa se je v plesni šoli Mete Vidmar oblikovala tudi v aktivno plesalko. Po drugi svetovni vojni je skupaj z Marto Paulin Brino in Živo Kraigher sooblikovala sodobno plesno pedagogiko.
Leta 1950 je na beograjski akademiji diplomirala iz slikarstva in dve leti pozneje opravila še specialko iz grafike. Hkrati je bila plesna pedagoginja za predšolske otroke v Beogradu, kar je pozneje nadaljevala v Pionirskem domu v Ljubljani. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je bila direktorica Šole za oblikovanje ter urednica plesno-baletnega programa na Televiziji Ljubljana; vodila je tudi plesno skupino Kinetikon.
Napisala je več scenarijev za televizijske balete in snovala kostume za plesne predstave, je avtorica »Zgodovinskega pregleda sodobnega plesa na Slovenskem«, ustvarjala pa je tudi ilustracije za otroke; zanje je leta 2004 prejela Smrekarjevo nagrado za življenjsko delo. Marija Vogelnik se je rodila na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 130-imi leti so v tržaški delavski četrti svetega Jakoba slavnostno odprli Ciril-Metodovo šolo. Z njo so tržaški Slovenci po dolgoletnih prizadevanjih končno dobili šolo v maternem jeziku tudi v samem mestu, kjer je bila zaradi stoletnega množičnega doseljevanja iz širšega zaledja skoncentrirana večina slovenskega prebivalstva v Trstu.
Dotlej je slovenski šoli nasprotovala italijanska nacionalistična elita, saj je krčevito branila ekskluzivizem italijanske šole, ki je bila sredstvo proti »slavizaciji« in zagotovilo italijanske podobe Trsta. Mestni otroci slovenskih staršev so lahko tako obiskovali le italijansko šolo, kar je pospeševalo narodno asimilacijo.
Začetki nove šole v središču mesta so bili težavni, ne samo zaradi neprimernih prostorov, pač pa tudi s pravnega vidika, saj so nastajali zapleti z imenovanjem učnega osebja in s samim statusom šole. Kljub temu je v prvem šolskem letu prvi razred dokončalo in opravilo zaključne izpite 41 dečkov in 33 deklic.
V naslednjih letih je šentjakobska Ciril-Metodova šola hitro rasla in kmalu postala pravi pojem slovenskega izobraževanja v Trstu. Po prvem desetletju dela je premogla 8 razredov s 550 učenci, sredi svetovne vojne, ko je pridobila status meščanske šole in pred tem še najlepše in najmodernejše šolsko poslopje v mestu, je vanjo in v njene podružnice zahajalo skoraj dva tisoč učencev.
Šola je tako postala pomembno središče organiziranega slovenskega življenja v mestu, ki je bilo po številu prebivalcev največje slovensko mesto in hkrati pomembno kulturno središče. Ciril-Metodova šola v Trstu je svoje neprecenljivo poslanstvo opravljala vse do prisilne fašistične ukinitve leta 1930.
——
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Ljubljani rodla operna pevka REZIKA THALER. Prvi gledališki pouk je dobila v šoli Dramatičnega društva, pevskega pa v šoli Glasbene matice. Leta 1905 je bila angažirana v deželnem gledališču v Ljubljani; najprej je nastopala kot igralka, pozneje v operetah in nazadnje v operah. V teh je kot lirska in pozneje mladodramska pevka oblikovala več kot trideset glavnih vlog, med njimi nekatere prvič na Slovenskem. Sopranistka Rezika Thaler se je najbolj uveljavila v Mozartovih in Puccinjevih operah.
——-
Plesalka, slikarka ter likovna in plesna pedagoginja MARIJA VOGELNIK je leta 1939 na tehniški fakulteti v Ljubljani kot študentka Jožeta Plečnika diplomirala na oddelku za arhitekturo, ob študiju pa se je v plesni šoli Mete Vidmar oblikovala tudi v aktivno plesalko. Po drugi svetovni vojni je skupaj z Marto Paulin Brino in Živo Kraigher sooblikovala sodobno plesno pedagogiko.
Leta 1950 je na beograjski akademiji diplomirala iz slikarstva in dve leti pozneje opravila še specialko iz grafike. Hkrati je bila plesna pedagoginja za predšolske otroke v Beogradu, kar je pozneje nadaljevala v Pionirskem domu v Ljubljani. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je bila direktorica Šole za oblikovanje ter urednica plesno-baletnega programa na Televiziji Ljubljana; vodila je tudi plesno skupino Kinetikon.
Napisala je več scenarijev za televizijske balete in snovala kostume za plesne predstave, je avtorica »Zgodovinskega pregleda sodobnega plesa na Slovenskem«, ustvarjala pa je tudi ilustracije za otroke; zanje je leta 2004 prejela Smrekarjevo nagrado za življenjsko delo. Marija Vogelnik se je rodila na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Neveljaven email naslov