Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prva gremialna šola na Slovenskem – torej tista, ki jo ustanovi kakšno združenje – je bila trgovska šola, ki so jo na predlog zastopstva trgovcev ustanovili v Ljubljani. Pouk je začela na današnji dan leta 1834. Po prvem ravnatelju Jakobu Francu Mahru so jo imenovali tudi “Mahrova šola”. Pouk je potekal v nemščini, vzgoja pa v nemškem duhu. Šele po slabih petdesetih letih so spoznali, da potrebuje trgovski naraščaj ob strokovnem znanju tudi narodno vzgojo, zato so v Mahrovi trgovski šoli leta 1881 začeli uporabljati tudi slovenščino.
——
Teolog, zgodovinar in slavist FRANC GRIVEC – rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Velikem Lipovcu pri Žužemberku – je med drugim raziskoval staro cerkvenoslovansko slovstvo, delo Cirila in Metoda ter njuno povezanost s Slovenci. Povezoval je filološko metodo in obravnavanje teološke misli na podlagi najstarejših opisov njunega življenja in dela ter razvijal njuno idejo o vesoljnem krščanstvu in bratstvu vzhodnih in zahodnih kristjanov. S svojim prizadevanjem za krščansko edinost je Franc Grivec utiral pot sodobnemu ekumenizmu na Slovenskem.
—–
IVO FABINC je diplomiral na Ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu, leta 1965 pa doktoriral na Ekonomski fakulteti v Beogradu. Med drugim je delal v zunanjetrgovinskih podjetjih, v Gospodarski zbornici Hrvaške in na Inštitutu za zunanjo trgovino v Beogradu. V letih od 1974 do 1988 je bil redni profesor za mednarodne gospodarske odnose na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in dve leti tudi njen dekan, bil pa je tudi rektor ljubljanske univerze.
Ukvarjal se je s svetovno gospodarsko ureditvijo in mednarodnimi ekonomskimi odnosi ter z razvojem in položajem jugoslovanskega gospodarstva v svetu. Posvečal se je tudi razvoju visokega šolstva in izobraževalnega ter raziskovalnega sistema. Predaval je po številnih univerzah po svetu in sodeloval na mednarodnih konferencah, bil član Predsedstva Socialistične republike Slovenije in član evropske Akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Zaslužni profesor ljubljanske Univerze Ivo Fabinc se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik kardiokirurg MIRO KOŠAK se je po končanem študiju in specializaciji izpopolnjeval v Franciji, Angliji in Združenih državah Amerike ter nato delal na Kirurški kliniki v Ljubljani. V 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja je bil profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, leta 1975 pa je postal predstojnik novoustanovljene Klinike za kirurgijo srca in ožilja v Kliničnem centru. Ustanovil je oddelek za eksperimentalno kirurgijo in izdelal napravo za zunajtelesni umetni krvni pretok, s katero je leta 1958 opravil operacijo na odprtem srcu. Ta metoda je omogočila izreden razvoj kardiokirurgije v Sloveniji in Jugoslaviji. Prvi v Jugoslaviji je nekaj pozneje vstavil tudi umetno srčno zaklopko ter skupaj z urologom Slavkom Rakovcem opravil prvo uspešno presaditev ledvice.
Kardiokirurg Miro Košak je v domačih in tujih medicinskih časopisih objavil vrsto strokovnih in znanstvenih člankov, veliko predaval ter o svojih izsledkih poročal na strokovnih kongresih in simpozijih doma in v tujini. Leta 1988 je dobil Kidrićevo nagrado za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prva gremialna šola na Slovenskem – torej tista, ki jo ustanovi kakšno združenje – je bila trgovska šola, ki so jo na predlog zastopstva trgovcev ustanovili v Ljubljani. Pouk je začela na današnji dan leta 1834. Po prvem ravnatelju Jakobu Francu Mahru so jo imenovali tudi “Mahrova šola”. Pouk je potekal v nemščini, vzgoja pa v nemškem duhu. Šele po slabih petdesetih letih so spoznali, da potrebuje trgovski naraščaj ob strokovnem znanju tudi narodno vzgojo, zato so v Mahrovi trgovski šoli leta 1881 začeli uporabljati tudi slovenščino.
——
Teolog, zgodovinar in slavist FRANC GRIVEC – rodil se je na današnji dan pred 140-imi leti v Velikem Lipovcu pri Žužemberku – je med drugim raziskoval staro cerkvenoslovansko slovstvo, delo Cirila in Metoda ter njuno povezanost s Slovenci. Povezoval je filološko metodo in obravnavanje teološke misli na podlagi najstarejših opisov njunega življenja in dela ter razvijal njuno idejo o vesoljnem krščanstvu in bratstvu vzhodnih in zahodnih kristjanov. S svojim prizadevanjem za krščansko edinost je Franc Grivec utiral pot sodobnemu ekumenizmu na Slovenskem.
—–
IVO FABINC je diplomiral na Ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu, leta 1965 pa doktoriral na Ekonomski fakulteti v Beogradu. Med drugim je delal v zunanjetrgovinskih podjetjih, v Gospodarski zbornici Hrvaške in na Inštitutu za zunanjo trgovino v Beogradu. V letih od 1974 do 1988 je bil redni profesor za mednarodne gospodarske odnose na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in dve leti tudi njen dekan, bil pa je tudi rektor ljubljanske univerze.
Ukvarjal se je s svetovno gospodarsko ureditvijo in mednarodnimi ekonomskimi odnosi ter z razvojem in položajem jugoslovanskega gospodarstva v svetu. Posvečal se je tudi razvoju visokega šolstva in izobraževalnega ter raziskovalnega sistema. Predaval je po številnih univerzah po svetu in sodeloval na mednarodnih konferencah, bil član Predsedstva Socialistične republike Slovenije in član evropske Akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Zaslužni profesor ljubljanske Univerze Ivo Fabinc se je rodil na današnji dan pred sto leti v Ljubljani.
—–
Zdravnik kardiokirurg MIRO KOŠAK se je po končanem študiju in specializaciji izpopolnjeval v Franciji, Angliji in Združenih državah Amerike ter nato delal na Kirurški kliniki v Ljubljani. V 70-ih in 80-ih letih prejšnjega stoletja je bil profesor na ljubljanski medicinski fakulteti, leta 1975 pa je postal predstojnik novoustanovljene Klinike za kirurgijo srca in ožilja v Kliničnem centru. Ustanovil je oddelek za eksperimentalno kirurgijo in izdelal napravo za zunajtelesni umetni krvni pretok, s katero je leta 1958 opravil operacijo na odprtem srcu. Ta metoda je omogočila izreden razvoj kardiokirurgije v Sloveniji in Jugoslaviji. Prvi v Jugoslaviji je nekaj pozneje vstavil tudi umetno srčno zaklopko ter skupaj z urologom Slavkom Rakovcem opravil prvo uspešno presaditev ledvice.
Kardiokirurg Miro Košak je v domačih in tujih medicinskih časopisih objavil vrsto strokovnih in znanstvenih člankov, veliko predaval ter o svojih izsledkih poročal na strokovnih kongresih in simpozijih doma in v tujini. Leta 1988 je dobil Kidrićevo nagrado za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov