V drugi polovici 15. stoletja so Turki kar dvaindvajsetkrat plenili po Kočevskem, leta 1491 pa so Kočevje in Ribnico celo požgali. Prebivalstvo je ostalo brez domov in pridelka in se je zaradi tega hotelo odseliti. Da bi preprečil izseljevanje, je cesar Friderik III. na današnji dan leta 1492 podelil podložnikom kočevskega zemljiškega urada posebno pravico do trgovanja z vsem, kar sami vzgojijo in pridelajo. 

Med dovoljenim blagom so se znašli tudi leseni predmeti, kakršne so kmetje izdelovali doma. Pravico do prostega trgovanja s suho robo so najbolj izkoristili prebivalci ribniške pokrajine in s tem dali suhi robi značilno oznako »ribniška«, po kateri jo pozna vsa Slovenija in velik del sosedstva, saj so bile takrat trgovske poti »Ribničanov Urbanov« usmerjene v dežele, ki jim je vladal cesar Ferdinand III.: Hrvaška, Dalmacija, Istra, Ogrska ter avstrijske in nemške dežele.

—–

Botanik in poljudnoznastveni pisec MARTIN CILENŠEK se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti  v Gotovljah v Savinjski dolini. Prirodoslovje je študiral na graški univerzi, kot srednješolski profesor pa je poučeval v Leobnu v Avstriji in na Ptuju. V Ljubljanskem zvonu, Kresu, Domu in svetu ter Letopisu Matice slovenske je objavljal poljudne botanične, geološke in potopisne članke. Pri Mohorjevi družbi je na prelomu stoletja objavil delo “Naše škodljive rastline v podobi in besedi”. Z njim je Martin Cilenšek ustvaril bogat vir slovenskega rastlinskega imenoslovja.

—–

Na pobudo Glasbene matice so na današnji dan pred 110-imi leti Koncertni orkester ljubljanske Društvene godbe v razširjeni sestavi preimenovali v Slovensko filharmonijo. Nastanek tega poklicnega ansambla so terjale glasbene potrebe slovenske večine v Ljubljani, saj je dotlej simfonično področje skoraj povsem obvladovala častitljiva Filharmonična družba, ena najstarejših tovrstnih ustanov v Srednji Evropi, v njej pa so prevladovali pripadniki nemškega kulturnega kroga.

Orkester “Slovenska filharmonija” je ob delih evropskih skladateljev bolj upošteval slovanski repertoar, predvsem slovenske skladbe, ter ga predstavljal na številnih koncertih. V prvi sezoni je ob rednem delovanju v Operi imel 190 nastopov, delno z zborom Glasbene matice. Orkester “Slovenska filharmonija” je uspešno in s priznanji kritike koncertiral do jeseni leta 1913, ko so ga zaradi prenehanja delovanja slovenskega opernega gledališča in izgube finančne podpore razpustili.

—–

Na današnji dan leta 1910 se je rodila gledališka igralka  VLADOŠA  SIMČIČ. Po končani meščanski šoli se je zaposlila v Mariboru kot uradnica in

hkrati nastopala na Ljudskem odru. Leta 1935 je postala članica Narodnega gledališča, po uspešnem gostovanju tega gledališča v Ljubljani pa je dobila angažma v ljubljanski Drami. Med drugo svetovno vojno je bila članica Slovenskega narodnega gledališča v Črnomlju.

Takoj po osvoboditvi je nastopala v Trstu, leta 1946 pa se je vrnila v Ljubljano in igrala v Drami ter pozneje v Mestnem gledališču ljubljanskem. Bila je igralka s posebnim posluhom za občutljive, krhke, skoraj dekliške odrske podobe in jih je še v zrelih letih laže oblikovala kot svojim letom primerne. Leta 1981 je prejela Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju gledališke igre.