Na današnji dan pred 360-imi leti se je v Ljubljani rodil jezuitski profesor  FRANC SIEZENHEIM. Poučeval je poetiko v nižjih šolah in bil slovenski pridigar v ljubljanski stolnici. Strokovnjaki domnevajo, da je avtor prve natisnjene slovenske posvetne pesmi, objavljene leta 1689 v Valvasorjevi Slavi Vojvodine Kranjske s psevdonimom Jožef Sisentschelli. Pesem obsega štiri kitice in sodi med najboljšo slovensko poezijo 17. stoletja.

—–

Slikar JANEZ  ŠUBIC je bil potomec starega kmečkega slikarskega rodu iz Poljanske doline. Študiral je v Benetkah in Rimu, nato pa živel na Dunaju in v Pragi. Slikal je po klasičnih vzorcih, v barvi pa je že iskal nova in sodobnejša pota. Njegova kompozicijska spretnost je bila zelo velika in zato je tedaj v Evropi veljal za imenitnega umetnika. Z mlajšim bratom Jurijem sta v drugi polovici minulega stoletja pomenila vrhunec slovenskega slikarstva, čeprav sta po večini ustvarjala v tujini; sta tudi začetnika slovenskih knjižnih ilustracij.

Najbolj znana cerkvena podoba Janeza Šubica je – poleg cikla prizorov iz življenja svete Marjete v župnijski cerkvi v Horjulu – monumentalna oltarna slika »Sveti Martin ozdravlja bolnico« v Šmartnem pod Šmarno goro. Slika je bila najprej predstavljena v ljubljanski reduti in obiskovalci so jo pohvalili, ko pa so jo postavili v šmartinski oltar, je župnik slikarju zaskrbljeno pisal, da farani godrnjajo, češ da bodo plačali le okvir, ne pa tudi slike. Sprašujejo se namreč, zakaj na sliki ni goske, zaščitnega znaka svetnika, in »zakaj sveti Martin po cerkvi ne gleda«.

Takšna reakcija je pokazala, da so bili vaški ljudje bolj kot intelektualno zahtevne umetnosti navajeni mnogo preprostejše, tedaj običajnejše rokodelske ravni tako imenovanih podobarjev. Slikar Janez Šubic se je rodil na današnji dan leta 1850 v Poljanah nad Škofjo Loko.

—–

KAREL  ŠIROK se je uveljavil predvsem kot mladinski pesnik in pisatelj. Po končanem učiteljišču v Kopru je poučeval v okolici Trsta in v Črnomlju, nekaj časa pa je bil v Trstu in Celovcu konzularni uslužbenec. Njegove pesmi so temeljile na ljudskem izročilu in primorskem boju za narodnostne pravice, pisal pa je tudi črtice iz živalskega sveta. Po vojni je izšla njegova pravljična povest “Trije bratje in trije razbojniki”. Karel Širok se je rodil na današnji dan leta 1889 v Šmartnem v Goriških brdih, januarja 1942. leta pa je bil v Dragi pri Begunjah ustreljen kot talec.

—–

“Narodni svet v Ljubljani”, imenovan tudi “Narodni svet za slovenske dežele in Istro”, je bilo nadstrankarsko politično telo, ustanovljeno v zadnjem letu prve svetovne vojne. Izrazil naj bi voljo slovenskega ljudstva do samoodločbe in ustanovitve neodvisne jugoslovanske države. Z njegovo ustanovitvijo se je v Avstro-Ogrski začela razvijati slovenska narodna oblast, ki je postopno nadvladala avstrijsko legitimno oblast. To se je najbolj pokazalo na današnji dan pred sto leti, ko je “Narodni svet v Ljubljani” odpravil preventivno cenzuro in odstavil deželnega glavarja Henrika Attemsa. Svet je deloval do konca aprila 1919. leta, ko so njegovi člani prevzeli odgovorne politične naloge v novi državi.

—–

Na današnji dan leta 1991 je nekaj minut po polnoči  slovenske ozemeljske vode zapustil še zadnji trajekt z vojaki Jugoslovanske armade. Tako se je tudi formalno končala slovenska osamosvojitvena vojna. Na slovesnosti na pristaniškem trgu v Kopru je govoril tudi Milan Kučan, predsednik takratnega Predsedstva Republike Slovenije.

Naša država je tako prevzela nadzor nad vsem svojim ozemljem in tako je bil izpolnjen   najpomembnejši pogoj za mednarodno priznanje samostojne in neodvisne Republike Slovenije.