Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Metalurg HERMAN KLINAR je leta 1932 doktoriral na Visoki tehniški šoli v Aachnu v Nemčiji in nato delal v različnih nemških železarnah. Pozneje je vodil prenovitev železarne v Džamsvedpuru v Indiji, v letih od 1938 do 1945 pa je bil tehnični direktor Železarne Jesenice. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je vrnil v Indijo in postal svetnik tamkajšnje vlade za graditev železarn, uvedel pa je tudi novo tehnologijo. Pozneje je delal še v Južni Ameriki, državah Magreba in na Bližnjem vzhodu, bil svetovalec pri Organizaciji združenih narodov za železarne ter sodeloval pri prenovitvi avstrijskega železarstva. Herman Klinar se je rodil na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.
——
Slikar in muzealec LEO VILHAR je bil komaj polnoleten že na soški fronti, nato pa med prostovoljci za severno mejo. Leta 1925 se je vpisal na zasebno slikarsko akademijo v Milanu, po študiju pa je veliko potoval; med drugim je bil kar 12 let v Maroku in Alžiriji. Kot nemirnega iskalca eksotike so ga pritegovali predvsem pisani vzhodnjaški motivi, žareče puščave in oaze ter slikovitost tujih noš. Leta 1947 se je vrnil v rodno Postojno. Tam so na Vilharjevo pobudo ustanovili Notranjski muzej in bil je njegov ravnatelj vse do leta 1964. Leo Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1899 v kraju Veliki Otok pri Postojni.
—–
V Bazovici pri Trstu se je na današnji dan pred 110-imi leti rodil član organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) IVAN ŠKERJANEC. Že kot mlad fant se je vključil v protifašistično gibanje., po drugi svetovni vojni pa je v Trstu prevzemal pošiljke tekočih goriv, ki jih je Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo UNRRA pošiljala Jugoslaviji. Nato je v Kopru nekaj časa vodil Istrabenz, po kominformskih dogodkih sredi prejšnjega stoletja pa se je vrnil v Trst. Po upokojitvi se je posvetil publicistiki in leta 1977 izdal »Dnevnik iz fašističnih zaporov«.
—–
Newyorška radijska postaja CBS je na današnji dan leta 1938 nenadoma prekinila predvajanje in oglasil se je napovedovalec:
“Moje gospe in gospodje! Prekinjamo oddajo zaradi objave posebnega poslovnega združenja za sprejemanje in oddajanje novic. Na observatoriju v Chicagu so dvajset minut pred osmo opazili na planetu Marsu več močnih eksplozij plina v pravilnih presledkih …”
Tak je bil začetek radijske igre, nastale po romanu angleškega pisatelja Herberta Georga Wellsa “Vojna svetov”. Za radio ga je priredil in igro režiral mladi Orson Welles. Poslušalci, ki so od vsega začetka sledili oddaji, so vedeli, za kaj gre, tisti, ki so jo začeli poslušati pozneje, pa so se zgrozili. Orson Welles je fantastično zgodbo angleškega pisatelja spremenil v realistično radijsko igro, ki je v Združenih državah Amerike med poslušalci sprožala valove groze, strahu in histerije, še posebno potem, ko so se Marsovci, v igri seveda, izkrcali na Zemlji.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Metalurg HERMAN KLINAR je leta 1932 doktoriral na Visoki tehniški šoli v Aachnu v Nemčiji in nato delal v različnih nemških železarnah. Pozneje je vodil prenovitev železarne v Džamsvedpuru v Indiji, v letih od 1938 do 1945 pa je bil tehnični direktor Železarne Jesenice. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je vrnil v Indijo in postal svetnik tamkajšnje vlade za graditev železarn, uvedel pa je tudi novo tehnologijo. Pozneje je delal še v Južni Ameriki, državah Magreba in na Bližnjem vzhodu, bil svetovalec pri Organizaciji združenih narodov za železarne ter sodeloval pri prenovitvi avstrijskega železarstva. Herman Klinar se je rodil na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.
——
Slikar in muzealec LEO VILHAR je bil komaj polnoleten že na soški fronti, nato pa med prostovoljci za severno mejo. Leta 1925 se je vpisal na zasebno slikarsko akademijo v Milanu, po študiju pa je veliko potoval; med drugim je bil kar 12 let v Maroku in Alžiriji. Kot nemirnega iskalca eksotike so ga pritegovali predvsem pisani vzhodnjaški motivi, žareče puščave in oaze ter slikovitost tujih noš. Leta 1947 se je vrnil v rodno Postojno. Tam so na Vilharjevo pobudo ustanovili Notranjski muzej in bil je njegov ravnatelj vse do leta 1964. Leo Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1899 v kraju Veliki Otok pri Postojni.
—–
V Bazovici pri Trstu se je na današnji dan pred 110-imi leti rodil član organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica, Reka) IVAN ŠKERJANEC. Že kot mlad fant se je vključil v protifašistično gibanje., po drugi svetovni vojni pa je v Trstu prevzemal pošiljke tekočih goriv, ki jih je Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo UNRRA pošiljala Jugoslaviji. Nato je v Kopru nekaj časa vodil Istrabenz, po kominformskih dogodkih sredi prejšnjega stoletja pa se je vrnil v Trst. Po upokojitvi se je posvetil publicistiki in leta 1977 izdal »Dnevnik iz fašističnih zaporov«.
—–
Newyorška radijska postaja CBS je na današnji dan leta 1938 nenadoma prekinila predvajanje in oglasil se je napovedovalec:
“Moje gospe in gospodje! Prekinjamo oddajo zaradi objave posebnega poslovnega združenja za sprejemanje in oddajanje novic. Na observatoriju v Chicagu so dvajset minut pred osmo opazili na planetu Marsu več močnih eksplozij plina v pravilnih presledkih …”
Tak je bil začetek radijske igre, nastale po romanu angleškega pisatelja Herberta Georga Wellsa “Vojna svetov”. Za radio ga je priredil in igro režiral mladi Orson Welles. Poslušalci, ki so od vsega začetka sledili oddaji, so vedeli, za kaj gre, tisti, ki so jo začeli poslušati pozneje, pa so se zgrozili. Orson Welles je fantastično zgodbo angleškega pisatelja spremenil v realistično radijsko igro, ki je v Združenih državah Amerike med poslušalci sprožala valove groze, strahu in histerije, še posebno potem, ko so se Marsovci, v igri seveda, izkrcali na Zemlji.
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Sedemdesetletna igralska kariera Partizansko letališče v Loški dolini Prvi kilometri samo polovične avtoceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Guverner Ilirskih provinc uvedel pouk v »deželnem jeziku« Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis Zborovodja in zbiralec ljudskih pesmi iz Roža *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški kulturnik, šolnik in gospodarstvenik Od diplomata do antropologa Ko so gorele slovenske vasi ... *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča - Toša Strokovnjak za avtomatizacijo proizvodnih procesov Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz Bele krajine na škofijski sedež v Michiganu Češki agronom na Kranjskem zatira trtno uš S kraljevim ukazom je Laško postalo mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva pisna omemba Murske Sobote Najizrazitejši slovenski portretist svojega časa Štajerci, Primorci in Istrani v prvi tankovski brigadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Izgon narodno zavednega duhovnika Prva doktorandka Univerze v Ljubljani Avtor naše prve televizijske nadaljevanke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – slovenska pisava prve polovice 19. stoletja Igralka iz Astrahana očarala Ljubljano Skladatelj pihalno – orkestralne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za narodno šolo v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu Literarni poskus kronike slovenske meščanske družine Požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi prevajalec korana v latinščino Kazen za politično daljnovidnost Etnomuzikolog in raziskovalec narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov