Metalurg  HERMAN  KLINAR  je leta 1932 doktoriral na Visoki tehniški šoli v Aachnu v Nemčiji in nato delal v različnih nemških železarnah. Pozneje je vodil prenovitev železarne v Džamsvedpuru v Indiji, v letih od 1938 do 1945 pa je bil tehnični direktor Železarne Jesenice. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je vrnil v Indijo in postal svetnik tamkajšnje vlade za graditev železarn, uvedel pa je tudi novo tehnologijo. Pozneje je delal še v Južni Ameriki, državah Magreba in na Bližnjem vzhodu, bil svetovalec pri Organizaciji združenih narodov za železarne ter sodeloval pri prenovitvi avstrijskega železarstva. Herman Klinar se je rodil na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.

——

Slikar in muzealec LEO  VILHAR je bil komaj polnoleten že na soški fronti, nato pa med prostovoljci za severno mejo. Leta 1925 se je vpisal na zasebno slikarsko akademijo v Milanu, po študiju pa je veliko potoval; med drugim je bil kar 12 let v Maroku in Alžiriji. Kot nemirnega iskalca eksotike so ga pritegovali predvsem pisani vzhodnjaški motivi, žareče puščave in oaze ter slikovitost tujih noš. Leta 1947 se je vrnil v rodno Postojno. Tam so na Vilharjevo pobudo ustanovili Notranjski muzej in bil je njegov ravnatelj vse do leta 1964. Leo Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1899 v kraju Veliki Otok pri Postojni.

—–

V Bazovici pri Trstu se je na današnji dan pred 110-imi leti rodil  član organizacije TIGR  (Trst, Istra, Gorica, Reka)  IVAN  ŠKERJANEC.  Že kot mlad fant se je vključil v protifašistično gibanje., po drugi svetovni vojni pa je v Trstu prevzemal pošiljke tekočih goriv, ki jih je Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo UNRRA pošiljala Jugoslaviji. Nato je v Kopru nekaj časa vodil Istrabenz, po kominformskih dogodkih sredi prejšnjega stoletja pa se je vrnil v Trst. Po upokojitvi se je posvetil publicistiki in leta 1977 izdal »Dnevnik iz fašističnih zaporov«.

—–

Newyorška radijska postaja CBS je na današnji dan leta 1938 nenadoma prekinila predvajanje in oglasil se je napovedovalec:

“Moje gospe in gospodje! Prekinjamo oddajo zaradi objave posebnega poslovnega združenja za sprejemanje in oddajanje novic. Na observatoriju v Chicagu so dvajset minut pred osmo opazili na planetu Marsu več močnih eksplozij plina v pravilnih presledkih …”

Tak je bil začetek radijske igre, nastale po romanu angleškega pisatelja Herberta Georga Wellsa “Vojna svetov”. Za radio ga je priredil in igro režiral mladi Orson Welles. Poslušalci, ki so od vsega začetka sledili oddaji, so vedeli, za kaj gre, tisti, ki so jo začeli poslušati pozneje, pa so se zgrozili. Orson Welles je fantastično zgodbo angleškega pisatelja spremenil v realistično radijsko igro, ki je v Združenih državah Amerike med poslušalci sprožala valove groze, strahu in histerije, še posebno potem,  ko so se Marsovci, v igri seveda, izkrcali na Zemlji.