Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

30.10.2018


Metalurg  HERMAN  KLINAR  je leta 1932 doktoriral na Visoki tehniški šoli v Aachnu v Nemčiji in nato delal v različnih nemških železarnah. Pozneje je vodil prenovitev železarne v Džamsvedpuru v Indiji, v letih od 1938 do 1945 pa je bil tehnični direktor Železarne Jesenice. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je vrnil v Indijo in postal svetnik tamkajšnje vlade za graditev železarn, uvedel pa je tudi novo tehnologijo. Pozneje je delal še v Južni Ameriki, državah Magreba in na Bližnjem vzhodu, bil svetovalec pri Organizaciji združenih narodov za železarne ter sodeloval pri prenovitvi avstrijskega železarstva. Herman Klinar se je rodil na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.

——

Slikar in muzealec LEO  VILHAR je bil komaj polnoleten že na soški fronti, nato pa med prostovoljci za severno mejo. Leta 1925 se je vpisal na zasebno slikarsko akademijo v Milanu, po študiju pa je veliko potoval; med drugim je bil kar 12 let v Maroku in Alžiriji. Kot nemirnega iskalca eksotike so ga pritegovali predvsem pisani vzhodnjaški motivi, žareče puščave in oaze ter slikovitost tujih noš. Leta 1947 se je vrnil v rodno Postojno. Tam so na Vilharjevo pobudo ustanovili Notranjski muzej in bil je njegov ravnatelj vse do leta 1964. Leo Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1899 v kraju Veliki Otok pri Postojni.

—–

V Bazovici pri Trstu se je na današnji dan pred 110-imi leti rodil  član organizacije TIGR  (Trst, Istra, Gorica, Reka)  IVAN  ŠKERJANEC.  Že kot mlad fant se je vključil v protifašistično gibanje., po drugi svetovni vojni pa je v Trstu prevzemal pošiljke tekočih goriv, ki jih je Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo UNRRA pošiljala Jugoslaviji. Nato je v Kopru nekaj časa vodil Istrabenz, po kominformskih dogodkih sredi prejšnjega stoletja pa se je vrnil v Trst. Po upokojitvi se je posvetil publicistiki in leta 1977 izdal »Dnevnik iz fašističnih zaporov«.

—–

Newyorška radijska postaja CBS je na današnji dan leta 1938 nenadoma prekinila predvajanje in oglasil se je napovedovalec:

“Moje gospe in gospodje! Prekinjamo oddajo zaradi objave posebnega poslovnega združenja za sprejemanje in oddajanje novic. Na observatoriju v Chicagu so dvajset minut pred osmo opazili na planetu Marsu več močnih eksplozij plina v pravilnih presledkih …”

Tak je bil začetek radijske igre, nastale po romanu angleškega pisatelja Herberta Georga Wellsa “Vojna svetov”. Za radio ga je priredil in igro režiral mladi Orson Welles. Poslušalci, ki so od vsega začetka sledili oddaji, so vedeli, za kaj gre, tisti, ki so jo začeli poslušati pozneje, pa so se zgrozili. Orson Welles je fantastično zgodbo angleškega pisatelja spremenil v realistično radijsko igro, ki je v Združenih državah Amerike med poslušalci sprožala valove groze, strahu in histerije, še posebno potem,  ko so se Marsovci, v igri seveda, izkrcali na Zemlji.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

30.10.2018


Metalurg  HERMAN  KLINAR  je leta 1932 doktoriral na Visoki tehniški šoli v Aachnu v Nemčiji in nato delal v različnih nemških železarnah. Pozneje je vodil prenovitev železarne v Džamsvedpuru v Indiji, v letih od 1938 do 1945 pa je bil tehnični direktor Železarne Jesenice. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je vrnil v Indijo in postal svetnik tamkajšnje vlade za graditev železarn, uvedel pa je tudi novo tehnologijo. Pozneje je delal še v Južni Ameriki, državah Magreba in na Bližnjem vzhodu, bil svetovalec pri Organizaciji združenih narodov za železarne ter sodeloval pri prenovitvi avstrijskega železarstva. Herman Klinar se je rodil na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.

——

Slikar in muzealec LEO  VILHAR je bil komaj polnoleten že na soški fronti, nato pa med prostovoljci za severno mejo. Leta 1925 se je vpisal na zasebno slikarsko akademijo v Milanu, po študiju pa je veliko potoval; med drugim je bil kar 12 let v Maroku in Alžiriji. Kot nemirnega iskalca eksotike so ga pritegovali predvsem pisani vzhodnjaški motivi, žareče puščave in oaze ter slikovitost tujih noš. Leta 1947 se je vrnil v rodno Postojno. Tam so na Vilharjevo pobudo ustanovili Notranjski muzej in bil je njegov ravnatelj vse do leta 1964. Leo Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1899 v kraju Veliki Otok pri Postojni.

—–

V Bazovici pri Trstu se je na današnji dan pred 110-imi leti rodil  član organizacije TIGR  (Trst, Istra, Gorica, Reka)  IVAN  ŠKERJANEC.  Že kot mlad fant se je vključil v protifašistično gibanje., po drugi svetovni vojni pa je v Trstu prevzemal pošiljke tekočih goriv, ki jih je Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo UNRRA pošiljala Jugoslaviji. Nato je v Kopru nekaj časa vodil Istrabenz, po kominformskih dogodkih sredi prejšnjega stoletja pa se je vrnil v Trst. Po upokojitvi se je posvetil publicistiki in leta 1977 izdal »Dnevnik iz fašističnih zaporov«.

—–

Newyorška radijska postaja CBS je na današnji dan leta 1938 nenadoma prekinila predvajanje in oglasil se je napovedovalec:

“Moje gospe in gospodje! Prekinjamo oddajo zaradi objave posebnega poslovnega združenja za sprejemanje in oddajanje novic. Na observatoriju v Chicagu so dvajset minut pred osmo opazili na planetu Marsu več močnih eksplozij plina v pravilnih presledkih …”

Tak je bil začetek radijske igre, nastale po romanu angleškega pisatelja Herberta Georga Wellsa “Vojna svetov”. Za radio ga je priredil in igro režiral mladi Orson Welles. Poslušalci, ki so od vsega začetka sledili oddaji, so vedeli, za kaj gre, tisti, ki so jo začeli poslušati pozneje, pa so se zgrozili. Orson Welles je fantastično zgodbo angleškega pisatelja spremenil v realistično radijsko igro, ki je v Združenih državah Amerike med poslušalci sprožala valove groze, strahu in histerije, še posebno potem,  ko so se Marsovci, v igri seveda, izkrcali na Zemlji.


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov