Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dramatik in strokovni pisec ANTON KAŠUTNIK je bil leta 1703 sprejet v jeziutski red, bil prefekt v več kolegijih, na Dunaju in v Gradcu pa je poučeval retoriko. Pisal je predvsem o teoloških vprašanjih ter jezuitske drame v latinščini; je prvi Slovenec, znan po tem, da se je ukvarjal s pisanjem dram. Objavil je tudi veliko del s področja zgodovinopisja in zemljepisa. Anton Kašutnik se je rodil na današnji dan pred 330-imi leti v Trbižu.
—–
Zdravnika KARLA BLEIWEISA štejemo za pionirja slovenske psihiatrije. Rodil se je na današnji dan leta 1834 na Dunaju in tam je bil tudi promoviran. Med drugim je služboval na internem oddelku civilne bolnišnice v Ljubljani, v Kranju in Tolminu, leta 1871 pa je bil imenovan za primarija internega oddelka za duševno bolne v ljubljanski bolnišnici. Zaslužen je za ustanovitev posebne bolnišnice za duševno bolne, “Deželne blaznice na Kranjskem”, leta 1881 na Studencu pri takratni Devici Mariji v Polju, sedanjem Polju pri Ljubljani; bil je tudi njen prvi primarij. Karel Bleiweis, vitez Trsteniški, je bil v letih od 1894 do 1909 tudi ljubljanski podžupan.
—–
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Bistrici ob Sotli rodil pravnik, politik in ekonomski teoretik IVAN GÊRŠAK. Leta 1865 je v Gradcu doktoriral iz prava. Med študijem in tudi pozneje je pisal v številne slovenske časnike, predvsem o gospodarskih vprašanjih. Njegovo najobsežnejše delo, narodnogospodarski opis slovenske Štajerske, je izšlo leta 1870. V uvodu k tej knjigi se je izrekel proti centralizmu in dualizmu ter za federalizem. Ivan Geršak je v Ormožu ustanovil posojilnico ter »Vinorejsko in kletarsko društvo«, leta 1880 pa še katoliško politično društvo Sloga, ki je bilo vrsto let središče političnega delovanja v ormoškem okraju.
—–
MILAN APIH, predvojni revolucionar, partizan, pesnik in kulturni delavec, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Celju. Potem ko je končal šolanje na mariborskem učiteljišču, je služboval po Štajerski; leta 1934 je bil zaradi politične dejavnosti obsojen na štiri leta prisilnega dela, pozneje pa interniran v Bileći. V narodnoosvobodilnem boju je sodeloval od vsega začetka, po vojni pa je bil med drugim direktor Radia Ljubljana in ustavni sodnik. Kot literat je pisal partizanske pesmi; najbolj znani izmed njih sta “Nabrusimo kose” in “Bilečanka”. V romanih “Sredi pušk in bajonetov” ter “Enajsta šola Andreja Klasa” pa je Milan Apih razmišljal o vrednotah, ki jih je nekoč sprejemal za edine veljavne.
—–
Stavbo slovenskih gospodarskih in kulturnih ustanov v Gorici, Trgovski dom, ki so jo po načrtih arhitekta Maksa Fabianija zgradila in opremila slovenska podjetja z Goriškega, so odprli v mesecu decembru leta 1904. Pomenila naj bi dokončno uveljavitev Slovencev v Gorici. Poleg Zadruge so bili v njej tudi trgovine, pisarne za slovenske poslovne ljudi in odvetnike, velika dvorana, telovadnica, klubski prostori, knjižnica in čitalnica Narodne prosvete ter sedeži Pevskega in glasbenega društva, goriškega Sokola ter Bralnega in podpornega društva. V Trgovskem domu so prirejali koncerte, gledališke predstave in druge kulturne prireditve in plese, po prvi svetovni vojni pa je v pritličju delovala tudi podružnica ljubljanske Kreditne banke.
Novembra leta 1926 so fašisti zaradi atentata na italijanskega diktatorja Benita Mussoiinija, izvedenega v Bologni, divjali tudi po Julijski krajini. Tako so na današnji dan tistega leta v Trgovski dom v Gorici vdrli skvadristi, pripadniki organiziranih italijanskih fašističnih skupin, in ga zasedli. Nekaj pozneje so stavbo preimenovali v »Caso Littorio«, decembra leta 1933 pa jo je italijanski likvidator formalno prodal fašistični stranki v Gorici. Po koncu druge svetovne vojne so bile v Trgovskem domu, ki so ga preimenovali v Ljudski dom, spet slovenske prireditve, že novembra leta 1946 pa so ga morale slovenske in protifašistične organizacije znova izprazniti.
6238 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Dramatik in strokovni pisec ANTON KAŠUTNIK je bil leta 1703 sprejet v jeziutski red, bil prefekt v več kolegijih, na Dunaju in v Gradcu pa je poučeval retoriko. Pisal je predvsem o teoloških vprašanjih ter jezuitske drame v latinščini; je prvi Slovenec, znan po tem, da se je ukvarjal s pisanjem dram. Objavil je tudi veliko del s področja zgodovinopisja in zemljepisa. Anton Kašutnik se je rodil na današnji dan pred 330-imi leti v Trbižu.
—–
Zdravnika KARLA BLEIWEISA štejemo za pionirja slovenske psihiatrije. Rodil se je na današnji dan leta 1834 na Dunaju in tam je bil tudi promoviran. Med drugim je služboval na internem oddelku civilne bolnišnice v Ljubljani, v Kranju in Tolminu, leta 1871 pa je bil imenovan za primarija internega oddelka za duševno bolne v ljubljanski bolnišnici. Zaslužen je za ustanovitev posebne bolnišnice za duševno bolne, “Deželne blaznice na Kranjskem”, leta 1881 na Studencu pri takratni Devici Mariji v Polju, sedanjem Polju pri Ljubljani; bil je tudi njen prvi primarij. Karel Bleiweis, vitez Trsteniški, je bil v letih od 1894 do 1909 tudi ljubljanski podžupan.
—–
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Bistrici ob Sotli rodil pravnik, politik in ekonomski teoretik IVAN GÊRŠAK. Leta 1865 je v Gradcu doktoriral iz prava. Med študijem in tudi pozneje je pisal v številne slovenske časnike, predvsem o gospodarskih vprašanjih. Njegovo najobsežnejše delo, narodnogospodarski opis slovenske Štajerske, je izšlo leta 1870. V uvodu k tej knjigi se je izrekel proti centralizmu in dualizmu ter za federalizem. Ivan Geršak je v Ormožu ustanovil posojilnico ter »Vinorejsko in kletarsko društvo«, leta 1880 pa še katoliško politično društvo Sloga, ki je bilo vrsto let središče političnega delovanja v ormoškem okraju.
—–
MILAN APIH, predvojni revolucionar, partizan, pesnik in kulturni delavec, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Celju. Potem ko je končal šolanje na mariborskem učiteljišču, je služboval po Štajerski; leta 1934 je bil zaradi politične dejavnosti obsojen na štiri leta prisilnega dela, pozneje pa interniran v Bileći. V narodnoosvobodilnem boju je sodeloval od vsega začetka, po vojni pa je bil med drugim direktor Radia Ljubljana in ustavni sodnik. Kot literat je pisal partizanske pesmi; najbolj znani izmed njih sta “Nabrusimo kose” in “Bilečanka”. V romanih “Sredi pušk in bajonetov” ter “Enajsta šola Andreja Klasa” pa je Milan Apih razmišljal o vrednotah, ki jih je nekoč sprejemal za edine veljavne.
—–
Stavbo slovenskih gospodarskih in kulturnih ustanov v Gorici, Trgovski dom, ki so jo po načrtih arhitekta Maksa Fabianija zgradila in opremila slovenska podjetja z Goriškega, so odprli v mesecu decembru leta 1904. Pomenila naj bi dokončno uveljavitev Slovencev v Gorici. Poleg Zadruge so bili v njej tudi trgovine, pisarne za slovenske poslovne ljudi in odvetnike, velika dvorana, telovadnica, klubski prostori, knjižnica in čitalnica Narodne prosvete ter sedeži Pevskega in glasbenega društva, goriškega Sokola ter Bralnega in podpornega društva. V Trgovskem domu so prirejali koncerte, gledališke predstave in druge kulturne prireditve in plese, po prvi svetovni vojni pa je v pritličju delovala tudi podružnica ljubljanske Kreditne banke.
Novembra leta 1926 so fašisti zaradi atentata na italijanskega diktatorja Benita Mussoiinija, izvedenega v Bologni, divjali tudi po Julijski krajini. Tako so na današnji dan tistega leta v Trgovski dom v Gorici vdrli skvadristi, pripadniki organiziranih italijanskih fašističnih skupin, in ga zasedli. Nekaj pozneje so stavbo preimenovali v »Caso Littorio«, decembra leta 1933 pa jo je italijanski likvidator formalno prodal fašistični stranki v Gorici. Po koncu druge svetovne vojne so bile v Trgovskem domu, ki so ga preimenovali v Ljudski dom, spet slovenske prireditve, že novembra leta 1946 pa so ga morale slovenske in protifašistične organizacije znova izprazniti.
Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog
Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Neveljaven email naslov