Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik in časnikar IVAN RUDOLF je leta 1924 diplomiral na Visoki trgovski šoli v Frankfurtu ob Majni. Sedemnajstletnega so ga zaradi protiavstrijskih izjav zaprli, nato pa poslali na vzhodno fronto; pozneje je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Po študiju se je zaposlil v Gorici, kjer je deloval kot narodnokulturni delavec. Leta 1929 se je umaknil v Jugoslavijo in poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Urejal je lista “Jugoslovan” in “Pohod” ter strokovno glasilo “Detajlist”. Deloval je v emigrantskih organizacijah ter bil pomemben člen pri obveščevalni in sabotažni dejavnosti narodnoobrambne organizacije v Slovenskem primorju in Istri “TIGR”.
Pred napadom na Jugoslavijo leta 1941 se je umaknil na Bližnji vzhod in v Egiptu navduševal primorske Slovence in Istrane, nekdanje italijanske vojake, za vključevanje v jugoslovansko kraljevo vojsko. Sodeloval je z britansko obveščevalno službo ter pomagal pri odpravah padalcev v zasedeno Slovenijo. Leta 1946 je prišel v Trst in poučeval na srednjih šolah. Ivan Rudolf se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Vrabčah v okolici Sežane.
—–
Gospodarstvenik in športnik GREGOR KLANČNIK se je rodil na današnji dan leta 1913 v Mojstrani. Končal je Višjo ekonomsko šolo v Beogradu, nato pa delal na področju črne metalurgije – kot direktor železarne Ravne in generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn. Kot smučarski tekač in skakalec, alpinist in telesnokulturni delavec je bil dejaven tudi na športnem področju. V sezoni 1937/38 je dosegel naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. V okviru planinske dejavnosti je vodil posodobitev Triglavskega doma in Koče pri Triglavskih jezerih. Objavil je približno sto publicističnih del o gospodarstvu in telesni kulturi in bil dobitnik Kraigherjeve ter Bloudkove nagrade.
——
Meje 29. oktobra 1918. leta razglašene Države Slovencev, Hrvatov in Srbov niso bile natančno določene, predvsem zato ne, ker se dotedanje administrativne meje Avstro-Ogrske niso ujemale s slovensko-nemško etnično mejo. Najbolj sporna je bila severna meja. Sprva je imela pobudo slovenska stran, a je zlasti na Koroškem ni docela izkoristila. General Rudolf Maister je s svojo vojsko 1. novembra tega leta osvojil Maribor in okolico, na današnji dan pred sto leti pa je slovenska vojska pod vodstvom Franja Malgaja zasedla Mežiško dolino do Dravograda, konec novembra pa je Malgaj z vojaki-prostovoljci vkorakal še v Pliberk in Velikovec.
—–
Novinar, publicist in urednik BOGDAN CEPUDER se je rodil na današnji dan leta 1924 v Melíncih pri Beltincih. 1941. leta je bil izgnan v Srbijo in pozneje kot borec narodnoosvobodilne vojske na sremski fronti hudo ranjen. Po vojni je delal v takratni mladinski organizaciji in leta 1955 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani.
Pozneje je bil 27 let urednik ter glavni in odgovorni urednik revije za politična, gospodarska in kulturna vprašanja “Naši razgledi”; revijo je razvil v intelektualno tribuno širokega spektra. Publicistično je obravnaval predvsem zgodovino mednarodnega delavskega gibanja; med drugim je pisal o kitajski revoluciji, alžirskem osvobodilnem boju, o boju za neodvisnost Vietnama ter o komunističnih gibanjih v Zahodni Evropi. Bogdan Cepuder je leta 1983 prejel tudi Tomšičevo nagrado za življenjsko delo.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik in časnikar IVAN RUDOLF je leta 1924 diplomiral na Visoki trgovski šoli v Frankfurtu ob Majni. Sedemnajstletnega so ga zaradi protiavstrijskih izjav zaprli, nato pa poslali na vzhodno fronto; pozneje je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Po študiju se je zaposlil v Gorici, kjer je deloval kot narodnokulturni delavec. Leta 1929 se je umaknil v Jugoslavijo in poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Urejal je lista “Jugoslovan” in “Pohod” ter strokovno glasilo “Detajlist”. Deloval je v emigrantskih organizacijah ter bil pomemben člen pri obveščevalni in sabotažni dejavnosti narodnoobrambne organizacije v Slovenskem primorju in Istri “TIGR”.
Pred napadom na Jugoslavijo leta 1941 se je umaknil na Bližnji vzhod in v Egiptu navduševal primorske Slovence in Istrane, nekdanje italijanske vojake, za vključevanje v jugoslovansko kraljevo vojsko. Sodeloval je z britansko obveščevalno službo ter pomagal pri odpravah padalcev v zasedeno Slovenijo. Leta 1946 je prišel v Trst in poučeval na srednjih šolah. Ivan Rudolf se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Vrabčah v okolici Sežane.
—–
Gospodarstvenik in športnik GREGOR KLANČNIK se je rodil na današnji dan leta 1913 v Mojstrani. Končal je Višjo ekonomsko šolo v Beogradu, nato pa delal na področju črne metalurgije – kot direktor železarne Ravne in generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn. Kot smučarski tekač in skakalec, alpinist in telesnokulturni delavec je bil dejaven tudi na športnem področju. V sezoni 1937/38 je dosegel naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. V okviru planinske dejavnosti je vodil posodobitev Triglavskega doma in Koče pri Triglavskih jezerih. Objavil je približno sto publicističnih del o gospodarstvu in telesni kulturi in bil dobitnik Kraigherjeve ter Bloudkove nagrade.
——
Meje 29. oktobra 1918. leta razglašene Države Slovencev, Hrvatov in Srbov niso bile natančno določene, predvsem zato ne, ker se dotedanje administrativne meje Avstro-Ogrske niso ujemale s slovensko-nemško etnično mejo. Najbolj sporna je bila severna meja. Sprva je imela pobudo slovenska stran, a je zlasti na Koroškem ni docela izkoristila. General Rudolf Maister je s svojo vojsko 1. novembra tega leta osvojil Maribor in okolico, na današnji dan pred sto leti pa je slovenska vojska pod vodstvom Franja Malgaja zasedla Mežiško dolino do Dravograda, konec novembra pa je Malgaj z vojaki-prostovoljci vkorakal še v Pliberk in Velikovec.
—–
Novinar, publicist in urednik BOGDAN CEPUDER se je rodil na današnji dan leta 1924 v Melíncih pri Beltincih. 1941. leta je bil izgnan v Srbijo in pozneje kot borec narodnoosvobodilne vojske na sremski fronti hudo ranjen. Po vojni je delal v takratni mladinski organizaciji in leta 1955 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani.
Pozneje je bil 27 let urednik ter glavni in odgovorni urednik revije za politična, gospodarska in kulturna vprašanja “Naši razgledi”; revijo je razvil v intelektualno tribuno širokega spektra. Publicistično je obravnaval predvsem zgodovino mednarodnega delavskega gibanja; med drugim je pisal o kitajski revoluciji, alžirskem osvobodilnem boju, o boju za neodvisnost Vietnama ter o komunističnih gibanjih v Zahodni Evropi. Bogdan Cepuder je leta 1983 prejel tudi Tomšičevo nagrado za življenjsko delo.
Utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava pri nas Vrt domovinske flore Skladatelj in general *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času Maribor dobil narodni dom Eden naših najpomembnejših likovnih umetnikov druge polovice 20. stoletja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zavzemanje za dvojezično univerzo v Trstu Tigrovec in vojaški obveščevalec Nudizem na Dravskem otoku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda Prvi ban Dravske banovine Plečnikov diplomant − partizanski poveljnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani Začetnik slovenske spomeniške topografije 33 let od Brionske deklaracije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi realistični krajinski slikar Duhovnik in skladatelj, ki je postal lastnik vrha Triglava Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Znanstveno o kugi Svetovni rekord v metu diska za ženske Na tujem o dramatičnih razmerah v Sloveniji po razglasitvi samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Ž: Gledališka predstava na Dvoru pri Žužemberku Prvič z žičnico na Vogel *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Vodilni slovenski katoliški filozof svojega časa Kiparjev posluh za značilnosti mediteranskega okolja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov