Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik in časnikar IVAN RUDOLF je leta 1924 diplomiral na Visoki trgovski šoli v Frankfurtu ob Majni. Sedemnajstletnega so ga zaradi protiavstrijskih izjav zaprli, nato pa poslali na vzhodno fronto; pozneje je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Po študiju se je zaposlil v Gorici, kjer je deloval kot narodnokulturni delavec. Leta 1929 se je umaknil v Jugoslavijo in poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Urejal je lista “Jugoslovan” in “Pohod” ter strokovno glasilo “Detajlist”. Deloval je v emigrantskih organizacijah ter bil pomemben člen pri obveščevalni in sabotažni dejavnosti narodnoobrambne organizacije v Slovenskem primorju in Istri “TIGR”.
Pred napadom na Jugoslavijo leta 1941 se je umaknil na Bližnji vzhod in v Egiptu navduševal primorske Slovence in Istrane, nekdanje italijanske vojake, za vključevanje v jugoslovansko kraljevo vojsko. Sodeloval je z britansko obveščevalno službo ter pomagal pri odpravah padalcev v zasedeno Slovenijo. Leta 1946 je prišel v Trst in poučeval na srednjih šolah. Ivan Rudolf se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Vrabčah v okolici Sežane.
—–
Gospodarstvenik in športnik GREGOR KLANČNIK se je rodil na današnji dan leta 1913 v Mojstrani. Končal je Višjo ekonomsko šolo v Beogradu, nato pa delal na področju črne metalurgije – kot direktor železarne Ravne in generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn. Kot smučarski tekač in skakalec, alpinist in telesnokulturni delavec je bil dejaven tudi na športnem področju. V sezoni 1937/38 je dosegel naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. V okviru planinske dejavnosti je vodil posodobitev Triglavskega doma in Koče pri Triglavskih jezerih. Objavil je približno sto publicističnih del o gospodarstvu in telesni kulturi in bil dobitnik Kraigherjeve ter Bloudkove nagrade.
——
Meje 29. oktobra 1918. leta razglašene Države Slovencev, Hrvatov in Srbov niso bile natančno določene, predvsem zato ne, ker se dotedanje administrativne meje Avstro-Ogrske niso ujemale s slovensko-nemško etnično mejo. Najbolj sporna je bila severna meja. Sprva je imela pobudo slovenska stran, a je zlasti na Koroškem ni docela izkoristila. General Rudolf Maister je s svojo vojsko 1. novembra tega leta osvojil Maribor in okolico, na današnji dan pred sto leti pa je slovenska vojska pod vodstvom Franja Malgaja zasedla Mežiško dolino do Dravograda, konec novembra pa je Malgaj z vojaki-prostovoljci vkorakal še v Pliberk in Velikovec.
—–
Novinar, publicist in urednik BOGDAN CEPUDER se je rodil na današnji dan leta 1924 v Melíncih pri Beltincih. 1941. leta je bil izgnan v Srbijo in pozneje kot borec narodnoosvobodilne vojske na sremski fronti hudo ranjen. Po vojni je delal v takratni mladinski organizaciji in leta 1955 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani.
Pozneje je bil 27 let urednik ter glavni in odgovorni urednik revije za politična, gospodarska in kulturna vprašanja “Naši razgledi”; revijo je razvil v intelektualno tribuno širokega spektra. Publicistično je obravnaval predvsem zgodovino mednarodnega delavskega gibanja; med drugim je pisal o kitajski revoluciji, alžirskem osvobodilnem boju, o boju za neodvisnost Vietnama ter o komunističnih gibanjih v Zahodni Evropi. Bogdan Cepuder je leta 1983 prejel tudi Tomšičevo nagrado za življenjsko delo.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik in časnikar IVAN RUDOLF je leta 1924 diplomiral na Visoki trgovski šoli v Frankfurtu ob Majni. Sedemnajstletnega so ga zaradi protiavstrijskih izjav zaprli, nato pa poslali na vzhodno fronto; pozneje je sodeloval v bojih za severno mejo na Koroškem. Po študiju se je zaposlil v Gorici, kjer je deloval kot narodnokulturni delavec. Leta 1929 se je umaknil v Jugoslavijo in poučeval na trgovski šoli v Ljubljani. Urejal je lista “Jugoslovan” in “Pohod” ter strokovno glasilo “Detajlist”. Deloval je v emigrantskih organizacijah ter bil pomemben člen pri obveščevalni in sabotažni dejavnosti narodnoobrambne organizacije v Slovenskem primorju in Istri “TIGR”.
Pred napadom na Jugoslavijo leta 1941 se je umaknil na Bližnji vzhod in v Egiptu navduševal primorske Slovence in Istrane, nekdanje italijanske vojake, za vključevanje v jugoslovansko kraljevo vojsko. Sodeloval je z britansko obveščevalno službo ter pomagal pri odpravah padalcev v zasedeno Slovenijo. Leta 1946 je prišel v Trst in poučeval na srednjih šolah. Ivan Rudolf se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Vrabčah v okolici Sežane.
—–
Gospodarstvenik in športnik GREGOR KLANČNIK se je rodil na današnji dan leta 1913 v Mojstrani. Končal je Višjo ekonomsko šolo v Beogradu, nato pa delal na področju črne metalurgije – kot direktor železarne Ravne in generalni direktor Združenega podjetja slovenskih železarn. Kot smučarski tekač in skakalec, alpinist in telesnokulturni delavec je bil dejaven tudi na športnem področju. V sezoni 1937/38 je dosegel naslov državnega prvaka v klasični kombinaciji. V okviru planinske dejavnosti je vodil posodobitev Triglavskega doma in Koče pri Triglavskih jezerih. Objavil je približno sto publicističnih del o gospodarstvu in telesni kulturi in bil dobitnik Kraigherjeve ter Bloudkove nagrade.
——
Meje 29. oktobra 1918. leta razglašene Države Slovencev, Hrvatov in Srbov niso bile natančno določene, predvsem zato ne, ker se dotedanje administrativne meje Avstro-Ogrske niso ujemale s slovensko-nemško etnično mejo. Najbolj sporna je bila severna meja. Sprva je imela pobudo slovenska stran, a je zlasti na Koroškem ni docela izkoristila. General Rudolf Maister je s svojo vojsko 1. novembra tega leta osvojil Maribor in okolico, na današnji dan pred sto leti pa je slovenska vojska pod vodstvom Franja Malgaja zasedla Mežiško dolino do Dravograda, konec novembra pa je Malgaj z vojaki-prostovoljci vkorakal še v Pliberk in Velikovec.
—–
Novinar, publicist in urednik BOGDAN CEPUDER se je rodil na današnji dan leta 1924 v Melíncih pri Beltincih. 1941. leta je bil izgnan v Srbijo in pozneje kot borec narodnoosvobodilne vojske na sremski fronti hudo ranjen. Po vojni je delal v takratni mladinski organizaciji in leta 1955 diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani.
Pozneje je bil 27 let urednik ter glavni in odgovorni urednik revije za politična, gospodarska in kulturna vprašanja “Naši razgledi”; revijo je razvil v intelektualno tribuno širokega spektra. Publicistično je obravnaval predvsem zgodovino mednarodnega delavskega gibanja; med drugim je pisal o kitajski revoluciji, alžirskem osvobodilnem boju, o boju za neodvisnost Vietnama ter o komunističnih gibanjih v Zahodni Evropi. Bogdan Cepuder je leta 1983 prejel tudi Tomšičevo nagrado za življenjsko delo.
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Neveljaven email naslov