Borec za severno mejo, general Rudolf Maister, s pesniškim imenom Vojanov, sodi med najopaznejše slovenske osebnosti 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu prve svetovne vojne, po razpadu avstro-ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem področju uveljavil ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo.

Na današnji dan pred sto leti je s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo v Mariboru in jo razpustil. Zaradi tega pomembnega dejanja za slovenstvo je 23. november v samostojni Slovenijii postal državni praznik – dan Rudolfa Maistra.

—–

ŽIGA ZOIS baron EDELSTEINSKI je bil osrednja osebnost slovenskega narodnostnega preroda na prehodu iz 18. v 19. stoletje na literarnem, strokovno-znanstvenem in tehnično-gospodarskem področju. S svojim prebudnim, vodstvenim, mentorskim in mecenskim delovanjem na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem je bil korenit spreminjevalec družbenih razmer na Slovenskem, z naravoslovnimi in tehničnimi dosežki pa je bil znamenita osebnost tudi v mednarodnih razumniških krogih.

Po očetu je na Kranjskem podedoval posestva, fužine in tovarne. S takšno materialno podlago je omogočil delovanje številnim članom svojega razsvetljenskega krožka: Linhartu, Kopitarju, Vodniku, Kumerdeju, Japlju in drugim. Omogočil jim je delo in izdajanje knjig, podpiral pa je tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki naj bi pospešila modernizacijo gospodarstva. Kot naravoslovec je zbral evropsko znamenito zbirko mineralov, ki je zdaj v ljubljanskem Prirodoslovnem muzeju, kot zoolog pa je med prvimi preučeval človeško ribico in pisal o njej. Preroditelj, mecen, naravoslovec, literat in podjetnik baron Žiga Zois se je rodil na današnji dan leta 1747 v Trstu.

—–

GOJMIR  JUŽNIČ  je diplomiral na gradbenem oddelku fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, leta 1951 pa še na medicinski fakulteti; doktoriral je leta 1967. Med drugim se je izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji, bil predstojnik Inštituta za fiziologijo pri medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1981 pa je postal redni profesor. Znanstveno-raziskovalno je deloval na področjih fiziologije in kardiovaskularne dinamike ter med drugim vodil raziskovalni projekt o reaktivnosti kardiovaskularnega sistema v naravnih in eksperimentalnih razmerah. Bil je tudi častni predsednik Evropskega združenja za neinvazivno kardiovaskularno dinamiko. Gojmir Južnič se je rodil na današnji dan pred sto leti v Novem mestu.

—–

Pisatelj FRAN MASELJ, znan s psevdonimom Podlimbarski, se je rodil na današnji dan leta 1852 v Spodnjih Lokah pri Krašnji pod Limbarsko goro. Njegovo najobsežnejše in najbolj znano delo – sam ga je imenoval jugoslovanski roman iz prvih let bosenske okupacije – je “Gospodin Franjo”. Pokazal je na zlo avstrijske okupacije ter izpovedal svoje politične in socialne ideje. Roman je zbudil veliko pozornost in doživel uspeh, saj je izšel v razburkanih časih leta 1913. Toda tedanje oblasti so delo zaplenile, Slovensko matico, ki ga je založila, razpustile, pisatelju Franu Maslju Podlimbarskemu pa vzele stotniški čin in ga internirale.

—–

Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito je na današnji dan pred 60-imi leti slovesno izročil prometu avtomobilsko oziroma magistralno  cesto bratstva in enotnosti  med Zagrebom in Ljubljano, namenjeno le motornemu prometu.

“Zdaj sta Ljubljana in Beograd povezana s sodobno cesto, člani mladinskih delovnih brigad, ki so jo pomagali graditi, pa v Novem mestu slavijo še eno veliko delovno zmago,” je pred 60-imi leti ponosno pisalo v naših časnikih.