Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik EVGEN JARC se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Novem mestu. Študiral je v Gradcu in diplomiral iz klasične filologije, slavistike in filozofije. Politično pot je začel leta 1908 z izvolitvijo v kranjski deželni zbor in dve leti pozneje v državni zbor. 1927. leta je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet in v njem ostal do smrti. Njegovemu političnemu in publicističnemu delu je dala pečat humanistična izobrazba. Zavzemal se je za slovensko univerzo, hkrati pa je propagiral idejo ljudske univerze, oprte na univerzo. V mestni politiki se je Evgen Jarc zavzemal za kulturni napredek in turistični razvoj Ljubljane.
——
Pravnik in orientalist VIKTOR KOROŠEC je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1926 pa je na isti fakulteti tudi doktoriral. Bil je profesor rimskega prava, akadskega in hetitskega jezika ter zgodovine starega Vzhoda. Med drugim je bil upravnik inštituta za pravo starega Orienta ter član številnih domačih in tujih strokovnih društev. Napisal je obsežen učbenik o rimskem pravu in številne znanstvene razprave. Ukvarjal se je tudi s hetitskim pravom. Tako je leta 1930 odkril sistematiko prve hetitske pravne zbirke, v slovenščino pa je prevedel Hamurabijev zakonik, temeljno delo za poznavanje starovzhodnega prava in hkrati veliko delo mezopotamske zgodovine, ki se je ohranilo na klinopisnih glinastih ploščicah.
Vrhunec in sinteza njegovega delovanja na področju orientalskega prava pa je v nemščini napisano delo Keilschriftrecht; v njem je sistematično obravnaval sumersko, akadsko, babilonsko, asirsko in hetitsko pravo. Viktor Koroec je bil od leta 1956 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1985 dobitnik Kidričeve nagrade. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Ljubljani.
—–
Zgodovinar DUŠAN KERMAVNER se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani. Doktoriral je na pravni fakulteti v Ljubljani in do leta 1941 delal kot publicist in zgodovinar. V začetku 30-ih let prejšnjega stoletja je bil zaradi komunističnega delovanja zaprt, med 2. svetovno vojno pa interniran v Italiji in v nemških koncentracijskih taboriščih. Po vojni je bil član komisije za ustavno pravo in član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu in Londonu. Avgusta leta 1948 so ga aretirali in ga osumili sodelovanja z gestapom v koncentracijskem taborišču v Buchenwaldu. Naslednje leto so ga izpustili in nato se je kot znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani posvetil zgolj znanstvenemu delu. Zgodovinar Dušan Kermavner je med drugim napisal knjigo “Začetki slovenske socialne demokracije” in zanjo leta 1964 dobil Kidričevo nagrado.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVAN SÉLJAK ČOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji. Že zelo mlad se je navdušil za slikanje. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.
Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači slovenskega parlamenta v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik EVGEN JARC se je rodil na današnji dan pred 140-imi leti v Novem mestu. Študiral je v Gradcu in diplomiral iz klasične filologije, slavistike in filozofije. Politično pot je začel leta 1908 z izvolitvijo v kranjski deželni zbor in dve leti pozneje v državni zbor. 1927. leta je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet in v njem ostal do smrti. Njegovemu političnemu in publicističnemu delu je dala pečat humanistična izobrazba. Zavzemal se je za slovensko univerzo, hkrati pa je propagiral idejo ljudske univerze, oprte na univerzo. V mestni politiki se je Evgen Jarc zavzemal za kulturni napredek in turistični razvoj Ljubljane.
——
Pravnik in orientalist VIKTOR KOROŠEC je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1926 pa je na isti fakulteti tudi doktoriral. Bil je profesor rimskega prava, akadskega in hetitskega jezika ter zgodovine starega Vzhoda. Med drugim je bil upravnik inštituta za pravo starega Orienta ter član številnih domačih in tujih strokovnih društev. Napisal je obsežen učbenik o rimskem pravu in številne znanstvene razprave. Ukvarjal se je tudi s hetitskim pravom. Tako je leta 1930 odkril sistematiko prve hetitske pravne zbirke, v slovenščino pa je prevedel Hamurabijev zakonik, temeljno delo za poznavanje starovzhodnega prava in hkrati veliko delo mezopotamske zgodovine, ki se je ohranilo na klinopisnih glinastih ploščicah.
Vrhunec in sinteza njegovega delovanja na področju orientalskega prava pa je v nemščini napisano delo Keilschriftrecht; v njem je sistematično obravnaval sumersko, akadsko, babilonsko, asirsko in hetitsko pravo. Viktor Koroec je bil od leta 1956 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1985 dobitnik Kidričeve nagrade. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Ljubljani.
—–
Zgodovinar DUŠAN KERMAVNER se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani. Doktoriral je na pravni fakulteti v Ljubljani in do leta 1941 delal kot publicist in zgodovinar. V začetku 30-ih let prejšnjega stoletja je bil zaradi komunističnega delovanja zaprt, med 2. svetovno vojno pa interniran v Italiji in v nemških koncentracijskih taboriščih. Po vojni je bil član komisije za ustavno pravo in član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu in Londonu. Avgusta leta 1948 so ga aretirali in ga osumili sodelovanja z gestapom v koncentracijskem taborišču v Buchenwaldu. Naslednje leto so ga izpustili in nato se je kot znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani posvetil zgolj znanstvenemu delu. Zgodovinar Dušan Kermavner je med drugim napisal knjigo “Začetki slovenske socialne demokracije” in zanjo leta 1964 dobil Kidričevo nagrado.
—–
Slikar, grafik in ilustrator IVAN SÉLJAK ČOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji. Že zelo mlad se je navdušil za slikanje. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.
Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači slovenskega parlamenta v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca »Štajerski pritepenec« – deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Podobar in učitelj Začetek študijskega procesa na novoustanovljeni Ljubljanski univerzi Kmet in politik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica o ženskem vprašanju Slikarka in ustvarjalka lutk Za uveljavljanje naših ilustriranih knjig za otroke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda? *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov