Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

17.12.2018


Britanski  kemik  in  naravoslovec  HUMPHRY  DAVY  je leta 1800 odkril dušikov oksidul ali suboksid; človek, ki ga vdihava postane omotičen, popustijo mu vse zavore in se joka ali smeji – zato so ga imenovali tudi smejalni plin. Dušikov oksidul je postal LSD, halucinogen tistega časa, mnogo pomembneje pa je, da so njegove prave lastnosti spoznali zdravniki in ga začeli uporabljati kot prvi kemijski anestetik.

Humphry Davy je bil začetnik elektrokemije; odkril je elektrolizo in z njo natrij, kalij, magnezij, kalcij, stroncij, barij in klor, leta 1815 pa je izumil posebno bencinsko varnostno rudarsko svetilko, ki je pokazala navzočnost metana in opozorila rudarje pred nevarnostjo eksplozije. Raziskoval je tudi biologijo rib in žuželk ter bil med potovanji po Evropi v letih 1818, 1827 in 1828 tudi na Notranjskem, v Posočju in na Gorenjskem. O svojih naravoslovnih in drugih opazovanjih v porečjih Save in Soče je podrobno poročal v angleških strokovnih revijah. Humphry Davy se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v kraju Penzance v Veliki Britaniji.

—–

Prevajalec, bibliograf in pisatelj CECILIJ  URBAN,  s prvotnim imenom Ludvik Oblak, se je leta 1908 zaradi političnih razlogov preselil iz Trsta v Firence in tam študiral romanske in slovanske jezike. Med prvo svetovno vojno je vstopil v srbsko vojsko, bil ranjen, po ozdravitvi pa je postal prevajalec pri srbskem veleposlaništvu v Rimu. Leta 1922 je odšel v Moskvo, delal v založništvu in knjižničarstvu, bil nato znanstveni sodelavec na Inštitutu svetovne literature “Maksim Gorki” ter do upokojitve leta 1953 njegov glavni bibliotekar in bibliograf. V Sovjetski zvezi je prevajal dela Prešerna, Cankarja in Prežihovega Voranca, napisal avtobiografijo ter v ruskih strokovnih revijah in enciklopedijah objavljal eseje in razprave o Sloveniji ter slovenskih književnikih. Cecilij Urban se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trstu.

—–

V Ljubljani so se že konec 19. stoletja ali natančneje leta 1894 začeli pojavljati načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu. Bilo naj bi jih dvanajst, vendar so pozneje njihovo število zmanjšali na tri. Prva proga je povezovala Mestni trg z železniško postajo, druga je iz središča mesta vodila do postaje dolenjske železnice na Rakovniku, tretja pa je povezovala Magistrat z garnizijsko bolnišnico na Vodmatu. Do odprtja teh prog septembra leta 1901 so ob polaganju tirnic urejali tudi ulice, po katerih  naj  bi  vozila  cestna  železnica;  med  drugim  so  jih  tlakovali s kockami in izboljšali razsvetljavo. Četrto tramvajsko progo so odprli maja leta 1931 – železniško postajo je povezala z Vičem.

Del te proge je potekal tudi po Šelenburgovi cesti (današnji Slovenski); ker je bila ta pri glavni pošti zelo ozka, je bila  tam le enotirna proga, ki se je pri parku Zvezda razširila v dvotirno. S to novo progo je Šelenburgova cesta, ki je bila do tedaj del mestne promenade, izgubila ta namen in sprehajalci so si izbrali novo pot: od Pošte po Aleksandrovi (današnji Cankarjevi cesti) do Tivolija. Ljubljančani so se sprehajali vsak dan, predvsem od štirih popoldne do mraka, ob nedeljah pa so se odpravili ven že po dopoldanski službi božji. Promenada je živela tudi pozimi, samevala je le ob močnem deževju, mrazu ali megli. Takrat se je večina sprehajalcev zatekla v kavarne in tam nadaljevala nedeljski počitek in klepet.

—–

GORAZD KUŠEJ sodi med najpomembnejše slovenske pravne  mislece. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Gradcu. Iz prava je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in na njej leta 1930 tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je na univerzah v Bordeauxu in na Dunaju ter na akademiji za mednarodno pravo v Haagu. Bil je redni profesor na katedri za ustavno pravo in teorijo države, dekan pravne fakultete v letih 1950/52 in rektor ljubljanske univerze. Ta mu je leta 1979 podelila naslov zaslužnega profesorja. Bil je član pomembnih domačih in tujih znanstvenih ustanov in organizacij.

Napisal je več knjig, znanstvenih monografij in učbenikov ter več kot 100 razprav, člankov, študij in recenzij s področja prava, splošne teorije o državi in pravu, politične znanosti, domačega in primerjalnega ustavnega prava ter pravne zgodovine in sociologije. Gorazd Kušej je s svojim delom postavil temelje za razvoj sodobne teorije države in prava ter primerjalnega ustavnega prava, pomembno pa je vplival tudi  na razvoj slovenske pravne terminologije.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

17.12.2018


Britanski  kemik  in  naravoslovec  HUMPHRY  DAVY  je leta 1800 odkril dušikov oksidul ali suboksid; človek, ki ga vdihava postane omotičen, popustijo mu vse zavore in se joka ali smeji – zato so ga imenovali tudi smejalni plin. Dušikov oksidul je postal LSD, halucinogen tistega časa, mnogo pomembneje pa je, da so njegove prave lastnosti spoznali zdravniki in ga začeli uporabljati kot prvi kemijski anestetik.

Humphry Davy je bil začetnik elektrokemije; odkril je elektrolizo in z njo natrij, kalij, magnezij, kalcij, stroncij, barij in klor, leta 1815 pa je izumil posebno bencinsko varnostno rudarsko svetilko, ki je pokazala navzočnost metana in opozorila rudarje pred nevarnostjo eksplozije. Raziskoval je tudi biologijo rib in žuželk ter bil med potovanji po Evropi v letih 1818, 1827 in 1828 tudi na Notranjskem, v Posočju in na Gorenjskem. O svojih naravoslovnih in drugih opazovanjih v porečjih Save in Soče je podrobno poročal v angleških strokovnih revijah. Humphry Davy se je rodil na današnji dan pred 240-imi leti v kraju Penzance v Veliki Britaniji.

—–

Prevajalec, bibliograf in pisatelj CECILIJ  URBAN,  s prvotnim imenom Ludvik Oblak, se je leta 1908 zaradi političnih razlogov preselil iz Trsta v Firence in tam študiral romanske in slovanske jezike. Med prvo svetovno vojno je vstopil v srbsko vojsko, bil ranjen, po ozdravitvi pa je postal prevajalec pri srbskem veleposlaništvu v Rimu. Leta 1922 je odšel v Moskvo, delal v založništvu in knjižničarstvu, bil nato znanstveni sodelavec na Inštitutu svetovne literature “Maksim Gorki” ter do upokojitve leta 1953 njegov glavni bibliotekar in bibliograf. V Sovjetski zvezi je prevajal dela Prešerna, Cankarja in Prežihovega Voranca, napisal avtobiografijo ter v ruskih strokovnih revijah in enciklopedijah objavljal eseje in razprave o Sloveniji ter slovenskih književnikih. Cecilij Urban se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Trstu.

—–

V Ljubljani so se že konec 19. stoletja ali natančneje leta 1894 začeli pojavljati načrti o ureditvi tramvajskih prog v mestu. Bilo naj bi jih dvanajst, vendar so pozneje njihovo število zmanjšali na tri. Prva proga je povezovala Mestni trg z železniško postajo, druga je iz središča mesta vodila do postaje dolenjske železnice na Rakovniku, tretja pa je povezovala Magistrat z garnizijsko bolnišnico na Vodmatu. Do odprtja teh prog septembra leta 1901 so ob polaganju tirnic urejali tudi ulice, po katerih  naj  bi  vozila  cestna  železnica;  med  drugim  so  jih  tlakovali s kockami in izboljšali razsvetljavo. Četrto tramvajsko progo so odprli maja leta 1931 – železniško postajo je povezala z Vičem.

Del te proge je potekal tudi po Šelenburgovi cesti (današnji Slovenski); ker je bila ta pri glavni pošti zelo ozka, je bila  tam le enotirna proga, ki se je pri parku Zvezda razširila v dvotirno. S to novo progo je Šelenburgova cesta, ki je bila do tedaj del mestne promenade, izgubila ta namen in sprehajalci so si izbrali novo pot: od Pošte po Aleksandrovi (današnji Cankarjevi cesti) do Tivolija. Ljubljančani so se sprehajali vsak dan, predvsem od štirih popoldne do mraka, ob nedeljah pa so se odpravili ven že po dopoldanski službi božji. Promenada je živela tudi pozimi, samevala je le ob močnem deževju, mrazu ali megli. Takrat se je večina sprehajalcev zatekla v kavarne in tam nadaljevala nedeljski počitek in klepet.

—–

GORAZD KUŠEJ sodi med najpomembnejše slovenske pravne  mislece. Rodil se je na današnji dan leta 1907 v Gradcu. Iz prava je diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti in na njej leta 1930 tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je na univerzah v Bordeauxu in na Dunaju ter na akademiji za mednarodno pravo v Haagu. Bil je redni profesor na katedri za ustavno pravo in teorijo države, dekan pravne fakultete v letih 1950/52 in rektor ljubljanske univerze. Ta mu je leta 1979 podelila naslov zaslužnega profesorja. Bil je član pomembnih domačih in tujih znanstvenih ustanov in organizacij.

Napisal je več knjig, znanstvenih monografij in učbenikov ter več kot 100 razprav, člankov, študij in recenzij s področja prava, splošne teorije o državi in pravu, politične znanosti, domačega in primerjalnega ustavnega prava ter pravne zgodovine in sociologije. Gorazd Kušej je s svojim delom postavil temelje za razvoj sodobne teorije države in prava ter primerjalnega ustavnega prava, pomembno pa je vplival tudi  na razvoj slovenske pravne terminologije.


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov