Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

18.12.2018


 “Spomini na Prešerna”, ki jih je  ERNESTINA  JELOVŠEK,  pesnikova nezakonska hči napisala po pripovedih svoje matere, so eno najbolj dragocenih pričevanj v slovenski spominski literaturi in še vedno neizčrpen vir za razmišljanje o pesnikovi osebnosti. Čeprav jih je pisalo preprosto, nešolano dekle, so napisani z izjemnim darom za opazovanje in tenkočutnostjo, hkrati pa so pretresljiva izpoved vse življenje zapostavljene Prešernove hčere.

Ernestina se je rodila materi Ani Jelovškovi na današnji dan leta 1842. Bila je druga Anina in Francetova hči, prvorojenka Rezika je umrla kmalu po rojstvu. Ernestina je očeta nazadnje obiskala, ko je bil že na smrtni postelji. Pozneje se je na materino željo izučila za šiviljo ter živela z njo v Trstu in na Dunaju. Po materini smrti je odšla v Maribor, nato pa v Ljubljano, kjer je leta 1917 umrla v ubožnici.

—–

S širjenjem kolesarstva v drugi polovici 19. stoletja so se na Slovenskem pojavila tudi prva kolesarska društva. Sprva so prirejala le družabne izlete, kmalu pa so začela organizirati tudi društvene in meddruštvene tekme ter po sprejetju cestnopolicijskih predpisov za kolesarje v javnem prometu poučevati tudi spretnost vožnje in cestne predpise. Prvi slovenski klub, “Klub slovenskih biciklistov Ljubljana”, so ustanovili na današnji dan leta 1887.

Postal je matica slovenskega kolesarstva na Kranjskem; Nemci so imeli svoje klube. Do začetka prve svetovne vojne je bilo pri nas ustanovljenih 31 kolesarskih društev ali klubov, včlanjevale pa so se tudi dame. Zanimanje žensk za kolesarjenje se je namreč močno povečalo po časopisnem poročilu o zdravniškem kongresu v Newcastlu v Angliji, na katerem so zdravniki ugotovili, da je kolesarstvo, predvsem v obliki izletov, priporočljivo za lepši spol.

—–

Na današnji dan leta 1902 se je v Andréncih pri Lenartu rodil jezikoslovec in  literarni zgodovinar JANKO JURANČIČ. Na univerzah v Beogradu in Ljubljani je študiral slavistiko in germanistiko. Poučeval je na srednji tehniški šoli, višji pedagoški šoli in filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1973 do leta 1984 je bil predsednik glavnega uredniškega odbora “Slovarja slovenskega knjižnega jezika” in načelnik leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Kot poznavalec srbohrvaščine je napisal obsežne srbohrvaško-slovenske in slovensko-srbohrvaške slovarje, sodeloval pa je tudi pri jugoslovanskih slovarskih raziskavah ter raziskavah narečij in imen. Janko Jurančič je bil po 2. svetovni vojni najdejavnejši in najbolj sistematični pisec učbenikov srbskega jezika in književnosti za slovenske šole.

—–

Proti koncu prve svetovne vojne je pod vplivom oktobrske revolucije nastala nova organizacijska oblika delavskega gibanja. To so bili tovarniški sveti, prek katerih so delavci soodločali z upravo podjetja pri reševanju nekaterih gospodarskih in socialnih težav. Takšni sveti z enakim ali podobnim namenom so nastali skoraj v vseh evropskih državah, poznejše uredbe pa so v vsa podjetja uvedla tako imenovane delavske zaupnike.

V Sloveniji, v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, so bili delavski zaupniki uvedeni na današnji dan pred sto leti. Njihovo število se je ravnalo po številu delavcev, ki so bili zaposleni v posameznem podjetju. Tam, kjer jih je bilo največ dvajset, so volili enega zaupnika, v tistih z dvajset do petdeset delavci največ tri, nato pa na vsakih petdeset delavcev še enega. Volitve delavskih zaupnikov so bile neposredne, volilno pravico pa so imeli vsi zaposleni, starejši od osemnajst let.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

18.12.2018


 “Spomini na Prešerna”, ki jih je  ERNESTINA  JELOVŠEK,  pesnikova nezakonska hči napisala po pripovedih svoje matere, so eno najbolj dragocenih pričevanj v slovenski spominski literaturi in še vedno neizčrpen vir za razmišljanje o pesnikovi osebnosti. Čeprav jih je pisalo preprosto, nešolano dekle, so napisani z izjemnim darom za opazovanje in tenkočutnostjo, hkrati pa so pretresljiva izpoved vse življenje zapostavljene Prešernove hčere.

Ernestina se je rodila materi Ani Jelovškovi na današnji dan leta 1842. Bila je druga Anina in Francetova hči, prvorojenka Rezika je umrla kmalu po rojstvu. Ernestina je očeta nazadnje obiskala, ko je bil že na smrtni postelji. Pozneje se je na materino željo izučila za šiviljo ter živela z njo v Trstu in na Dunaju. Po materini smrti je odšla v Maribor, nato pa v Ljubljano, kjer je leta 1917 umrla v ubožnici.

—–

S širjenjem kolesarstva v drugi polovici 19. stoletja so se na Slovenskem pojavila tudi prva kolesarska društva. Sprva so prirejala le družabne izlete, kmalu pa so začela organizirati tudi društvene in meddruštvene tekme ter po sprejetju cestnopolicijskih predpisov za kolesarje v javnem prometu poučevati tudi spretnost vožnje in cestne predpise. Prvi slovenski klub, “Klub slovenskih biciklistov Ljubljana”, so ustanovili na današnji dan leta 1887.

Postal je matica slovenskega kolesarstva na Kranjskem; Nemci so imeli svoje klube. Do začetka prve svetovne vojne je bilo pri nas ustanovljenih 31 kolesarskih društev ali klubov, včlanjevale pa so se tudi dame. Zanimanje žensk za kolesarjenje se je namreč močno povečalo po časopisnem poročilu o zdravniškem kongresu v Newcastlu v Angliji, na katerem so zdravniki ugotovili, da je kolesarstvo, predvsem v obliki izletov, priporočljivo za lepši spol.

—–

Na današnji dan leta 1902 se je v Andréncih pri Lenartu rodil jezikoslovec in  literarni zgodovinar JANKO JURANČIČ. Na univerzah v Beogradu in Ljubljani je študiral slavistiko in germanistiko. Poučeval je na srednji tehniški šoli, višji pedagoški šoli in filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1973 do leta 1984 je bil predsednik glavnega uredniškega odbora “Slovarja slovenskega knjižnega jezika” in načelnik leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Kot poznavalec srbohrvaščine je napisal obsežne srbohrvaško-slovenske in slovensko-srbohrvaške slovarje, sodeloval pa je tudi pri jugoslovanskih slovarskih raziskavah ter raziskavah narečij in imen. Janko Jurančič je bil po 2. svetovni vojni najdejavnejši in najbolj sistematični pisec učbenikov srbskega jezika in književnosti za slovenske šole.

—–

Proti koncu prve svetovne vojne je pod vplivom oktobrske revolucije nastala nova organizacijska oblika delavskega gibanja. To so bili tovarniški sveti, prek katerih so delavci soodločali z upravo podjetja pri reševanju nekaterih gospodarskih in socialnih težav. Takšni sveti z enakim ali podobnim namenom so nastali skoraj v vseh evropskih državah, poznejše uredbe pa so v vsa podjetja uvedla tako imenovane delavske zaupnike.

V Sloveniji, v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, so bili delavski zaupniki uvedeni na današnji dan pred sto leti. Njihovo število se je ravnalo po številu delavcev, ki so bili zaposleni v posameznem podjetju. Tam, kjer jih je bilo največ dvajset, so volili enega zaupnika, v tistih z dvajset do petdeset delavci največ tri, nato pa na vsakih petdeset delavcev še enega. Volitve delavskih zaupnikov so bile neposredne, volilno pravico pa so imeli vsi zaposleni, starejši od osemnajst let.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov