Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Ljubljani rodil pisatelj, igralec in prevajalec FRANC HENRIK PENN. V nemščini je objavil številne pesmi in članke, več kot 20 romanov in nekaj dram. Kot igralec je nastopal v Zagrebu, gostoval pa je tudi v nemškem gledališču v Ljubljani. Z ravnateljstvom tega gledališča se je neuspešno dogovarjal o prevzemu vodstva slovenskih predstav, zato je Ljubljano zapustil. Franc Henrik Penn je leta 1866 objavil nemški prevod Prešernovega Krsta pri Savici ter še devet njegovih pesmi.

—–

Slovenist  TOMO  ZUPAN  je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil leta 1863 posvečen. Pozneje je kot gimnazijski učitelj verouka in slovenščine poučeval v Ljubljani in Kranju. Objavil je nekaj pesmi in pridig ter napisal približno 300 življenjepisov. Znan je predvsem kot zbiralec podatkov o Francetu Prešernu in njegovem rodu, pesnikove literarne zapuščine, njegovih knjig in drugih predmetov; Ti so zdaj v lasti Mestnega in Narodnega muzeja ter Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Leta 1885 je postal prvi predsednik Družbe svetih Cirila in Metoda. Čeprav njegovo delo v javnosti ni bilo vedno sprejeto z naklonjenostjo, je zaradi velike narodne zavesti prejel več cerkvenih in državnih odlikovanj. Tomo Zupan se je rodil na današnji dan leta 1839 v Smokúču pri Žirovnici.

—–

Ornitolog  OTMAR  REISER  je leta 1887 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, nato pa se je zaposlil v muzeju v Sarajevu. Organiziral je prirodopisni oddelek ter osnoval obsežno študijsko in razstavno ornitološko zbirko. Poleg številnih člankov s področja ptičjeslovja je na Dunaju objavil tudi štiri knjige. V Mariboru je sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke za tamkajšnji muzej, zbiral gradivo o ptičih iz mariborske okolice ter o tem poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu in napisal tudi knjigo. Leta 1926 je postal član ornitološkega observatorija v Ljubljani. Rodil se je na današnji dan leta 1861 na Dunaju.

—–

Skladatelj JOSIP ÍPAVEC se je rodil na današnji dan leta 1873 v Šentjurju pri Celju. Po poklicu je bil zdravnik, vendar se je že zgodaj začel ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega  društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je komponiral pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Stilno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi.

—–

Ortopedsko bolnišnico v Valdoltri so odprli na današnji dan leta 1909; ustanovljena je bila predvsem za bolnike s kostno-sklepno tuberkulozo iz celotne takratne Avstro-Ogrske. Po prvi svetovni vojni jo je Rdeči križ obnovil, po drugi je postala jugoslovanski “Zvezni inštitut za kostno-sklepno tuberkulozo”, leta 1961 pa so jo preimenovali v “Ortopedsko bolnišnico Valdoltra”.

Sprva je imela 240 postelj, največ – 320 – pa jih je bilo pred tremi desetletji pred ukinitvijo otroškega oddelka, v okviru katerega je bila tudi najmanjša in edina bolnišnična popolna osnovna šola v Sloveniji. Oddelek so ukinili zaradi napredka v ortopediji in sodobnega koncepta bolnišnice; ležalne dobe so namreč skrajšali z več mesecev na le šest do deset dni. Ortopedska bolnišnica v Valdoltri ima zdaj v treh paviljonih osem oddelkov, približno 190 postelj in pet operacijskih dvoran.