Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Ljubljani rodil pisatelj, igralec in prevajalec FRANC HENRIK PENN. V nemščini je objavil številne pesmi in članke, več kot 20 romanov in nekaj dram. Kot igralec je nastopal v Zagrebu, gostoval pa je tudi v nemškem gledališču v Ljubljani. Z ravnateljstvom tega gledališča se je neuspešno dogovarjal o prevzemu vodstva slovenskih predstav, zato je Ljubljano zapustil. Franc Henrik Penn je leta 1866 objavil nemški prevod Prešernovega Krsta pri Savici ter še devet njegovih pesmi.
—–
Slovenist TOMO ZUPAN je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil leta 1863 posvečen. Pozneje je kot gimnazijski učitelj verouka in slovenščine poučeval v Ljubljani in Kranju. Objavil je nekaj pesmi in pridig ter napisal približno 300 življenjepisov. Znan je predvsem kot zbiralec podatkov o Francetu Prešernu in njegovem rodu, pesnikove literarne zapuščine, njegovih knjig in drugih predmetov; Ti so zdaj v lasti Mestnega in Narodnega muzeja ter Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Leta 1885 je postal prvi predsednik Družbe svetih Cirila in Metoda. Čeprav njegovo delo v javnosti ni bilo vedno sprejeto z naklonjenostjo, je zaradi velike narodne zavesti prejel več cerkvenih in državnih odlikovanj. Tomo Zupan se je rodil na današnji dan leta 1839 v Smokúču pri Žirovnici.
—–
Ornitolog OTMAR REISER je leta 1887 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, nato pa se je zaposlil v muzeju v Sarajevu. Organiziral je prirodopisni oddelek ter osnoval obsežno študijsko in razstavno ornitološko zbirko. Poleg številnih člankov s področja ptičjeslovja je na Dunaju objavil tudi štiri knjige. V Mariboru je sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke za tamkajšnji muzej, zbiral gradivo o ptičih iz mariborske okolice ter o tem poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu in napisal tudi knjigo. Leta 1926 je postal član ornitološkega observatorija v Ljubljani. Rodil se je na današnji dan leta 1861 na Dunaju.
—–
Skladatelj JOSIP ÍPAVEC se je rodil na današnji dan leta 1873 v Šentjurju pri Celju. Po poklicu je bil zdravnik, vendar se je že zgodaj začel ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je komponiral pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Stilno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi.
—–
Ortopedsko bolnišnico v Valdoltri so odprli na današnji dan leta 1909; ustanovljena je bila predvsem za bolnike s kostno-sklepno tuberkulozo iz celotne takratne Avstro-Ogrske. Po prvi svetovni vojni jo je Rdeči križ obnovil, po drugi je postala jugoslovanski “Zvezni inštitut za kostno-sklepno tuberkulozo”, leta 1961 pa so jo preimenovali v “Ortopedsko bolnišnico Valdoltra”.
Sprva je imela 240 postelj, največ – 320 – pa jih je bilo pred tremi desetletji pred ukinitvijo otroškega oddelka, v okviru katerega je bila tudi najmanjša in edina bolnišnična popolna osnovna šola v Sloveniji. Oddelek so ukinili zaradi napredka v ortopediji in sodobnega koncepta bolnišnice; ležalne dobe so namreč skrajšali z več mesecev na le šest do deset dni. Ortopedska bolnišnica v Valdoltri ima zdaj v treh paviljonih osem oddelkov, približno 190 postelj in pet operacijskih dvoran.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Ljubljani rodil pisatelj, igralec in prevajalec FRANC HENRIK PENN. V nemščini je objavil številne pesmi in članke, več kot 20 romanov in nekaj dram. Kot igralec je nastopal v Zagrebu, gostoval pa je tudi v nemškem gledališču v Ljubljani. Z ravnateljstvom tega gledališča se je neuspešno dogovarjal o prevzemu vodstva slovenskih predstav, zato je Ljubljano zapustil. Franc Henrik Penn je leta 1866 objavil nemški prevod Prešernovega Krsta pri Savici ter še devet njegovih pesmi.
—–
Slovenist TOMO ZUPAN je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil leta 1863 posvečen. Pozneje je kot gimnazijski učitelj verouka in slovenščine poučeval v Ljubljani in Kranju. Objavil je nekaj pesmi in pridig ter napisal približno 300 življenjepisov. Znan je predvsem kot zbiralec podatkov o Francetu Prešernu in njegovem rodu, pesnikove literarne zapuščine, njegovih knjig in drugih predmetov; Ti so zdaj v lasti Mestnega in Narodnega muzeja ter Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Leta 1885 je postal prvi predsednik Družbe svetih Cirila in Metoda. Čeprav njegovo delo v javnosti ni bilo vedno sprejeto z naklonjenostjo, je zaradi velike narodne zavesti prejel več cerkvenih in državnih odlikovanj. Tomo Zupan se je rodil na današnji dan leta 1839 v Smokúču pri Žirovnici.
—–
Ornitolog OTMAR REISER je leta 1887 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, nato pa se je zaposlil v muzeju v Sarajevu. Organiziral je prirodopisni oddelek ter osnoval obsežno študijsko in razstavno ornitološko zbirko. Poleg številnih člankov s področja ptičjeslovja je na Dunaju objavil tudi štiri knjige. V Mariboru je sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke za tamkajšnji muzej, zbiral gradivo o ptičih iz mariborske okolice ter o tem poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu in napisal tudi knjigo. Leta 1926 je postal član ornitološkega observatorija v Ljubljani. Rodil se je na današnji dan leta 1861 na Dunaju.
—–
Skladatelj JOSIP ÍPAVEC se je rodil na današnji dan leta 1873 v Šentjurju pri Celju. Po poklicu je bil zdravnik, vendar se je že zgodaj začel ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je komponiral pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Stilno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi.
—–
Ortopedsko bolnišnico v Valdoltri so odprli na današnji dan leta 1909; ustanovljena je bila predvsem za bolnike s kostno-sklepno tuberkulozo iz celotne takratne Avstro-Ogrske. Po prvi svetovni vojni jo je Rdeči križ obnovil, po drugi je postala jugoslovanski “Zvezni inštitut za kostno-sklepno tuberkulozo”, leta 1961 pa so jo preimenovali v “Ortopedsko bolnišnico Valdoltra”.
Sprva je imela 240 postelj, največ – 320 – pa jih je bilo pred tremi desetletji pred ukinitvijo otroškega oddelka, v okviru katerega je bila tudi najmanjša in edina bolnišnična popolna osnovna šola v Sloveniji. Oddelek so ukinili zaradi napredka v ortopediji in sodobnega koncepta bolnišnice; ležalne dobe so namreč skrajšali z več mesecev na le šest do deset dni. Ortopedska bolnišnica v Valdoltri ima zdaj v treh paviljonih osem oddelkov, približno 190 postelj in pet operacijskih dvoran.
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zofka Kveder, prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Prva prekomorska letalska eskadrilja Skavti, gozdovniki in taborniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev Tone Kozlevčar, od pastirja do baritonista v Slovenskem oktetu Vladimir Glaser, jedrski fizik v CERN-u *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov