Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Ljubljani rodil pisatelj, igralec in prevajalec FRANC HENRIK PENN. V nemščini je objavil številne pesmi in članke, več kot 20 romanov in nekaj dram. Kot igralec je nastopal v Zagrebu, gostoval pa je tudi v nemškem gledališču v Ljubljani. Z ravnateljstvom tega gledališča se je neuspešno dogovarjal o prevzemu vodstva slovenskih predstav, zato je Ljubljano zapustil. Franc Henrik Penn je leta 1866 objavil nemški prevod Prešernovega Krsta pri Savici ter še devet njegovih pesmi.
—–
Slovenist TOMO ZUPAN je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil leta 1863 posvečen. Pozneje je kot gimnazijski učitelj verouka in slovenščine poučeval v Ljubljani in Kranju. Objavil je nekaj pesmi in pridig ter napisal približno 300 življenjepisov. Znan je predvsem kot zbiralec podatkov o Francetu Prešernu in njegovem rodu, pesnikove literarne zapuščine, njegovih knjig in drugih predmetov; Ti so zdaj v lasti Mestnega in Narodnega muzeja ter Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Leta 1885 je postal prvi predsednik Družbe svetih Cirila in Metoda. Čeprav njegovo delo v javnosti ni bilo vedno sprejeto z naklonjenostjo, je zaradi velike narodne zavesti prejel več cerkvenih in državnih odlikovanj. Tomo Zupan se je rodil na današnji dan leta 1839 v Smokúču pri Žirovnici.
—–
Ornitolog OTMAR REISER je leta 1887 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, nato pa se je zaposlil v muzeju v Sarajevu. Organiziral je prirodopisni oddelek ter osnoval obsežno študijsko in razstavno ornitološko zbirko. Poleg številnih člankov s področja ptičjeslovja je na Dunaju objavil tudi štiri knjige. V Mariboru je sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke za tamkajšnji muzej, zbiral gradivo o ptičih iz mariborske okolice ter o tem poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu in napisal tudi knjigo. Leta 1926 je postal član ornitološkega observatorija v Ljubljani. Rodil se je na današnji dan leta 1861 na Dunaju.
—–
Skladatelj JOSIP ÍPAVEC se je rodil na današnji dan leta 1873 v Šentjurju pri Celju. Po poklicu je bil zdravnik, vendar se je že zgodaj začel ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je komponiral pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Stilno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi.
—–
Ortopedsko bolnišnico v Valdoltri so odprli na današnji dan leta 1909; ustanovljena je bila predvsem za bolnike s kostno-sklepno tuberkulozo iz celotne takratne Avstro-Ogrske. Po prvi svetovni vojni jo je Rdeči križ obnovil, po drugi je postala jugoslovanski “Zvezni inštitut za kostno-sklepno tuberkulozo”, leta 1961 pa so jo preimenovali v “Ortopedsko bolnišnico Valdoltra”.
Sprva je imela 240 postelj, največ – 320 – pa jih je bilo pred tremi desetletji pred ukinitvijo otroškega oddelka, v okviru katerega je bila tudi najmanjša in edina bolnišnična popolna osnovna šola v Sloveniji. Oddelek so ukinili zaradi napredka v ortopediji in sodobnega koncepta bolnišnice; ležalne dobe so namreč skrajšali z več mesecev na le šest do deset dni. Ortopedska bolnišnica v Valdoltri ima zdaj v treh paviljonih osem oddelkov, približno 190 postelj in pet operacijskih dvoran.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 180-imi leti se je v Ljubljani rodil pisatelj, igralec in prevajalec FRANC HENRIK PENN. V nemščini je objavil številne pesmi in članke, več kot 20 romanov in nekaj dram. Kot igralec je nastopal v Zagrebu, gostoval pa je tudi v nemškem gledališču v Ljubljani. Z ravnateljstvom tega gledališča se je neuspešno dogovarjal o prevzemu vodstva slovenskih predstav, zato je Ljubljano zapustil. Franc Henrik Penn je leta 1866 objavil nemški prevod Prešernovega Krsta pri Savici ter še devet njegovih pesmi.
—–
Slovenist TOMO ZUPAN je v Ljubljani študiral bogoslovje in bil leta 1863 posvečen. Pozneje je kot gimnazijski učitelj verouka in slovenščine poučeval v Ljubljani in Kranju. Objavil je nekaj pesmi in pridig ter napisal približno 300 življenjepisov. Znan je predvsem kot zbiralec podatkov o Francetu Prešernu in njegovem rodu, pesnikove literarne zapuščine, njegovih knjig in drugih predmetov; Ti so zdaj v lasti Mestnega in Narodnega muzeja ter Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Leta 1885 je postal prvi predsednik Družbe svetih Cirila in Metoda. Čeprav njegovo delo v javnosti ni bilo vedno sprejeto z naklonjenostjo, je zaradi velike narodne zavesti prejel več cerkvenih in državnih odlikovanj. Tomo Zupan se je rodil na današnji dan leta 1839 v Smokúču pri Žirovnici.
—–
Ornitolog OTMAR REISER je leta 1887 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, nato pa se je zaposlil v muzeju v Sarajevu. Organiziral je prirodopisni oddelek ter osnoval obsežno študijsko in razstavno ornitološko zbirko. Poleg številnih člankov s področja ptičjeslovja je na Dunaju objavil tudi štiri knjige. V Mariboru je sodeloval pri ustvarjanju ornitološke zbirke za tamkajšnji muzej, zbiral gradivo o ptičih iz mariborske okolice ter o tem poročal v mednarodnem ornitološkem časopisu in napisal tudi knjigo. Leta 1926 je postal član ornitološkega observatorija v Ljubljani. Rodil se je na današnji dan leta 1861 na Dunaju.
—–
Skladatelj JOSIP ÍPAVEC se je rodil na današnji dan leta 1873 v Šentjurju pri Celju. Po poklicu je bil zdravnik, vendar se je že zgodaj začel ukvarjati tudi z glasbo. Kot študent je bil zborovodja akademskega pevskega društva Triglav v Gradcu. V upanju, da bo laže uspel, je komponiral pretežno na nemška besedila, zato v slovensko glasbeno dogajanje ni posegel toliko, kot bi s svojim darom in naprednimi nazori lahko. Stilno se je usmeril v novo romantiko in zapustil pomembna dela v več kompozicijskih zvrsteh. S pantomimo “Možiček” je Josip Ípavec ustvaril prvi slovenski balet, umetniško najdragocenejši pa so njegovi pretežno baritonski samospevi.
—–
Ortopedsko bolnišnico v Valdoltri so odprli na današnji dan leta 1909; ustanovljena je bila predvsem za bolnike s kostno-sklepno tuberkulozo iz celotne takratne Avstro-Ogrske. Po prvi svetovni vojni jo je Rdeči križ obnovil, po drugi je postala jugoslovanski “Zvezni inštitut za kostno-sklepno tuberkulozo”, leta 1961 pa so jo preimenovali v “Ortopedsko bolnišnico Valdoltra”.
Sprva je imela 240 postelj, največ – 320 – pa jih je bilo pred tremi desetletji pred ukinitvijo otroškega oddelka, v okviru katerega je bila tudi najmanjša in edina bolnišnična popolna osnovna šola v Sloveniji. Oddelek so ukinili zaradi napredka v ortopediji in sodobnega koncepta bolnišnice; ležalne dobe so namreč skrajšali z več mesecev na le šest do deset dni. Ortopedska bolnišnica v Valdoltri ima zdaj v treh paviljonih osem oddelkov, približno 190 postelj in pet operacijskih dvoran.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov