Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

22.12.2018


V 14. stoletju so tudi na Slovenskem začeli nastajati cehi – združenja rokodelcev oziroma obrtnikov iste stroke z monopolno pravico do opravljanja poklica in prodaje v mestnih naselbinah in njihovi bližnji okolici. Na Slovenskem so začeli nastajati v štirinajstem stoletju in so izginili šele v drugi polovici devetnajstega. Vladarji so jih vedno znova potrjevali, od petnajstega stoletja pa tudi omejevali. Pri nas so bile razvite vse obrti – največje so imele cehe, manjše pa so se pridruževale večjim.   Zelo razvit je bil pekovski ceh, ki mu je cesar Karel IV. na današnji dan pred 290-imi leti  znova potrdil pravice in dolžnosti.

Sicer pa je bilo v Ljubljani nekaj pekarn že v začetku 16. stoletja. Cena kruha za določeno vrsto je bila vedno enaka, glede na ceno žita se je spreminjala le njegova teža. Peki niso hoteli peči ne finega kruha iz pšenične moke, ker so imeli izgubo, ne krofov, ker so zanje porabili preveč masti in ne rogljičev, ker so jih spominjali na turško obleganje mesta.

Kruh so prodajali pod Trančo. Ker je prodajalna ovirala pešce in jezdece, je mestni svet leta 1552 sklenil sezidati novo kruharno; v njej so pekom oddajali v najem predalnike, mize in klopi, prodaja kruha pa ni bila dovoljena nikjer drugje. Vsakih štirinajst dni so morali peki javno objaviti ceno žita in s tem posredno tudi ceno kruha.

Sodnikov namestnik je vsak teden obhodil pekarne in dal stehtati štruce. Nepoštene peke so za kazen v košari namakali v Ljubljanici, ob tržnih dneh pa so morali sedeti na sramotilni klopi pred osrednjo kruharno. Plačati so morali tudi globo; od te je dobil polovico meščanski špital, polovico pa so si delili mestni sodniki in tehtničarji.

  —–

MZgodovinar METOD MIKUŽ  je leta 1941 na teološki fakulteti v Ljubljani doktoriral z zgodovinopisnim delom “Vrsta stiških opatov”, leta 1946 pa je doktoriral še na filozofski fakulteti. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil med drugim od novembra 1943. leta tudi član Avnoja. Po vojni je kot prvi predstojnik katedre za novejšo zgodovino  opravil pionirsko delo na tem pedagoškem in znanstvenem področju.  Med temeljna dela slovenske narodne zgodovine sodita njegovi obsežni monografiji “Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji” in “Pregled zgodovine narodnoosvobodilne vojne v Sloveniji”, v delu “Svet po vojni” pa je zajel mednarodne odnose od leta 1946 do leta 1963. Leta 1980 je Metod Mikuž dobil naziv “zaslužni profesor ljubljanske univerze”. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Prečni pri Novem mestu.

—–

Italijanski skladatelj GIACOMO  PUCCINI  je bil potomec stare glasbene rodbine: njegov praded je bil organist in kapelnik, oče pa znan cerkveni skladatelj. Mladi Puccini se je že s petimi leti naučil orglati, študij pa je končal na konservatoriju v Milanu. Prvi večji uspeh je dosegel leta 1893 z opero »Manon Lescaut«, poznejše »La Boheme«, »Tosca« in »Madame Butterfly« pa so mu prinesle svetovno slavo in denar. Napisal je vsega dvanajst oper, zadnje »Turandot« pa zaradi bolezni ni dokončal; zadnji prizor je po skladateljevih zapiskih napisal njegov učenec Franco Alfano.

Puccini je po Verdiju najznačilnejši predstavnik italijanske opere in je tudi med najbolj priljubljenimi opernimi skladatelji vseh časov. Imel je nezmotljiv občutek za gledališki učinek, melodije so izredno tekoče in dopadljive, v arijah pa z dramskimi poudarki združujejo liričnost in senzualnost. Giacomo Puccini se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v mestu Lucca v Italiji.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

22.12.2018


V 14. stoletju so tudi na Slovenskem začeli nastajati cehi – združenja rokodelcev oziroma obrtnikov iste stroke z monopolno pravico do opravljanja poklica in prodaje v mestnih naselbinah in njihovi bližnji okolici. Na Slovenskem so začeli nastajati v štirinajstem stoletju in so izginili šele v drugi polovici devetnajstega. Vladarji so jih vedno znova potrjevali, od petnajstega stoletja pa tudi omejevali. Pri nas so bile razvite vse obrti – največje so imele cehe, manjše pa so se pridruževale večjim.   Zelo razvit je bil pekovski ceh, ki mu je cesar Karel IV. na današnji dan pred 290-imi leti  znova potrdil pravice in dolžnosti.

Sicer pa je bilo v Ljubljani nekaj pekarn že v začetku 16. stoletja. Cena kruha za določeno vrsto je bila vedno enaka, glede na ceno žita se je spreminjala le njegova teža. Peki niso hoteli peči ne finega kruha iz pšenične moke, ker so imeli izgubo, ne krofov, ker so zanje porabili preveč masti in ne rogljičev, ker so jih spominjali na turško obleganje mesta.

Kruh so prodajali pod Trančo. Ker je prodajalna ovirala pešce in jezdece, je mestni svet leta 1552 sklenil sezidati novo kruharno; v njej so pekom oddajali v najem predalnike, mize in klopi, prodaja kruha pa ni bila dovoljena nikjer drugje. Vsakih štirinajst dni so morali peki javno objaviti ceno žita in s tem posredno tudi ceno kruha.

Sodnikov namestnik je vsak teden obhodil pekarne in dal stehtati štruce. Nepoštene peke so za kazen v košari namakali v Ljubljanici, ob tržnih dneh pa so morali sedeti na sramotilni klopi pred osrednjo kruharno. Plačati so morali tudi globo; od te je dobil polovico meščanski špital, polovico pa so si delili mestni sodniki in tehtničarji.

  —–

MZgodovinar METOD MIKUŽ  je leta 1941 na teološki fakulteti v Ljubljani doktoriral z zgodovinopisnim delom “Vrsta stiških opatov”, leta 1946 pa je doktoriral še na filozofski fakulteti. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil med drugim od novembra 1943. leta tudi član Avnoja. Po vojni je kot prvi predstojnik katedre za novejšo zgodovino  opravil pionirsko delo na tem pedagoškem in znanstvenem področju.  Med temeljna dela slovenske narodne zgodovine sodita njegovi obsežni monografiji “Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji” in “Pregled zgodovine narodnoosvobodilne vojne v Sloveniji”, v delu “Svet po vojni” pa je zajel mednarodne odnose od leta 1946 do leta 1963. Leta 1980 je Metod Mikuž dobil naziv “zaslužni profesor ljubljanske univerze”. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Prečni pri Novem mestu.

—–

Italijanski skladatelj GIACOMO  PUCCINI  je bil potomec stare glasbene rodbine: njegov praded je bil organist in kapelnik, oče pa znan cerkveni skladatelj. Mladi Puccini se je že s petimi leti naučil orglati, študij pa je končal na konservatoriju v Milanu. Prvi večji uspeh je dosegel leta 1893 z opero »Manon Lescaut«, poznejše »La Boheme«, »Tosca« in »Madame Butterfly« pa so mu prinesle svetovno slavo in denar. Napisal je vsega dvanajst oper, zadnje »Turandot« pa zaradi bolezni ni dokončal; zadnji prizor je po skladateljevih zapiskih napisal njegov učenec Franco Alfano.

Puccini je po Verdiju najznačilnejši predstavnik italijanske opere in je tudi med najbolj priljubljenimi opernimi skladatelji vseh časov. Imel je nezmotljiv občutek za gledališki učinek, melodije so izredno tekoče in dopadljive, v arijah pa z dramskimi poudarki združujejo liričnost in senzualnost. Giacomo Puccini se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v mestu Lucca v Italiji.


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov