Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Umetnostni zgodovinar MARIJAN ZADNIKAR je bil eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so delovali v spomeniški službi in skušali reševati ogroženo kulturno dediščino. Leta 1955 je doktoriral s temo o romanski arhitekturi na Slovenskem. Tej je posvetil tudi največ raziskav. O njej je objavil vrsto preglednih, problemskih in monografskih publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žičah in slovenskih kartuzijah.
Marijan Zadnikar je sodeloval pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, dosegel je naziv znanstvenega svetnika, prejel nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo, Steletovo nagrado za življenjsko delo, leta 1997 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Novem mestu.
—–
Na današnji dan leta 1936 je po nedeljski maši v Podgori pri Gorici skupina fašistov obkolila pevovodjo in organista Lojzeta Bratuža in ga prisilila, da je spil mešanico strojnega olja in bencina; vzrok za to naj bi bilo slovensko petje pri polnočnici. Zaradi posledic hude zastrupitve je Bratuž po skoraj dvomesečnih mukah umrl v goriški bolnišnici. Nasilje nad njim je eden izmed najzgovornejših dokazov barbarskega odnosa italijanskih fašistov do slovenskega življa po prvi svetovni vojni. Lojze Bratuž namreč ni bil militantno razpoložen nasprotnik Mussolinijevega režima, temveč miroljuben in požrtvovalen učitelj, pevovodja in skladatelj, ki se ni odpovedal slovenščini in slovenski pesmi, ampak jo je ob podpori nacionalno zavedne duhovščine gojil po župnijah na Goriškem.
—–
Oblikovalec in konstruktor elektronskih naprav MARKO TURK je na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani začeti študij končal leta 1941 na pomorski akademiji v Bakru na Hrvaškem. Leta 1954 je v Ljubljani ustanovil elektroakustični laboratorij. V njem je načrtoval, oblikoval in izdeloval visokokakovostne elektronske, predvsem merilne naprave in avdio tehniko, posebej pa se je posvetil mikrofonom; v pol stoletja jih je izdelal približno deset tisoč. Delal je omejene serije specifične tehnične opreme za zahtevne uporabnike, konkurenčne vodilnim svetovnim proizvodom.
Oblikovalsko odličnost izdelkov potrjuje vrsta najpomembnejših mednarodnih, jugoslovanskih in slovenskih nagrad. Leta 1965 mu je bila s Prešernovo nagrado priznana vodilna vloga v slovenskem industrijskem oblikovanju, eden njegovih mikrofonov je postal del stalne zbirke Muzeja sodobne umetnosti v New Yorku, izbran pa je bil tudi za sodelovanje na razstavi svetovnega pomena “Industrijsko oblikovanje 20. stoletja”. Marko Turk se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
—–
Filozof, logik in estetik FRANE JERMAN je leta 1969 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani, bil nato tam redni profesor in v dveh mandatih tudi dekan. Znanstveno se je ukvarjal z logiko in njeno zgodovino ter z vprašanji dediščine naše filozofije in estetike. Postavil je temelje slovenske analitične filozofije in filozofije znanosti ter nadaljeval tradicijo filozofske estetike Franceta Vebra in Alme Sódnik, katerih dela je najbolj preučeval. Uveljavil se je tudi kot vsestranski prevajalec filozofske literature. Frane Jerman se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Umetnostni zgodovinar MARIJAN ZADNIKAR je bil eden naših prvih povojnih konservatorjev, ki so delovali v spomeniški službi in skušali reševati ogroženo kulturno dediščino. Leta 1955 je doktoriral s temo o romanski arhitekturi na Slovenskem. Tej je posvetil tudi največ raziskav. O njej je objavil vrsto preglednih, problemskih in monografskih publikacij ter razprav in člankov med drugim o Stični, Kostanjevici na Krki ter cistercijanski kulturi, o Žičah in slovenskih kartuzijah.
Marijan Zadnikar je sodeloval pri slovenskih in tujih leksikalnih delih ter izdal avtobiografsko knjigo “Z mojih poti”. Od leta 1947 do upokojitve je bil konservator na Republiškem zavodu za spomeniško varstvo, dosegel je naziv znanstvenega svetnika, prejel nagrado Republike Slovenije za znanstvenoraziskovalno delo, Steletovo nagrado za življenjsko delo, leta 1997 pa je postal član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Novem mestu.
—–
Na današnji dan leta 1936 je po nedeljski maši v Podgori pri Gorici skupina fašistov obkolila pevovodjo in organista Lojzeta Bratuža in ga prisilila, da je spil mešanico strojnega olja in bencina; vzrok za to naj bi bilo slovensko petje pri polnočnici. Zaradi posledic hude zastrupitve je Bratuž po skoraj dvomesečnih mukah umrl v goriški bolnišnici. Nasilje nad njim je eden izmed najzgovornejših dokazov barbarskega odnosa italijanskih fašistov do slovenskega življa po prvi svetovni vojni. Lojze Bratuž namreč ni bil militantno razpoložen nasprotnik Mussolinijevega režima, temveč miroljuben in požrtvovalen učitelj, pevovodja in skladatelj, ki se ni odpovedal slovenščini in slovenski pesmi, ampak jo je ob podpori nacionalno zavedne duhovščine gojil po župnijah na Goriškem.
—–
Oblikovalec in konstruktor elektronskih naprav MARKO TURK je na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani začeti študij končal leta 1941 na pomorski akademiji v Bakru na Hrvaškem. Leta 1954 je v Ljubljani ustanovil elektroakustični laboratorij. V njem je načrtoval, oblikoval in izdeloval visokokakovostne elektronske, predvsem merilne naprave in avdio tehniko, posebej pa se je posvetil mikrofonom; v pol stoletja jih je izdelal približno deset tisoč. Delal je omejene serije specifične tehnične opreme za zahtevne uporabnike, konkurenčne vodilnim svetovnim proizvodom.
Oblikovalsko odličnost izdelkov potrjuje vrsta najpomembnejših mednarodnih, jugoslovanskih in slovenskih nagrad. Leta 1965 mu je bila s Prešernovo nagrado priznana vodilna vloga v slovenskem industrijskem oblikovanju, eden njegovih mikrofonov je postal del stalne zbirke Muzeja sodobne umetnosti v New Yorku, izbran pa je bil tudi za sodelovanje na razstavi svetovnega pomena “Industrijsko oblikovanje 20. stoletja”. Marko Turk se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
—–
Filozof, logik in estetik FRANE JERMAN je leta 1969 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani, bil nato tam redni profesor in v dveh mandatih tudi dekan. Znanstveno se je ukvarjal z logiko in njeno zgodovino ter z vprašanji dediščine naše filozofije in estetike. Postavil je temelje slovenske analitične filozofije in filozofije znanosti ter nadaljeval tradicijo filozofske estetike Franceta Vebra in Alme Sódnik, katerih dela je najbolj preučeval. Uveljavil se je tudi kot vsestranski prevajalec filozofske literature. Frane Jerman se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
Neveljaven email naslov