Prvi slovenski časopis LUBLJANSKE NOVICE je začel izhajati na današnji dan leta 1797. Najprej je izhajal kot tednik, potem pa dvakrat na teden. Pobuda za njegovo izhajanje je nastala v razsvetljenskem krogu barona Žige Zoisa. Prevzel in uresničil jo je Valentin Vodnik, ki je bil urednik, pisec, prevajalec in tehnični oblikovalec hkrati. Ljubljanske novice so izhajale v sto izvodih in so imele 33 rednih naročnikov.

Poleg gospodarskih in kulturnih novic ter zabavnih in poučnih prispevkov so v časopisu prevladovale predvsem zunanjepolitične novice. Bil je izrazito vsejugoslovansko zunanjepolitično usmerjen. Zaradi šibkega družbenega zaledja, šablonskega posnemanja takrat zelo razširjenega časopisa Laibacher Zeitung, zaradi lokalizma in premalo bralcev je prvi slovenski časopis Lubljanske novice po štirih letih prenehal izhajati. Prva številka drugega slovenskega časnika “Kmetijske in rokodelske novice” je izšla šele 43 let pozneje.

—–

Dramatik in pripovednik  ANTON  LESKOVEC  je študiral pravo na Dunaju in v Pragi, bil med prvo svetovno vojno vojak v Bosni in na solunski fronti, po demobilizaciji leta 1920 pa je v Ljubljani diplomiral iz prava. Drame je začel objavljati tri leta pred smrtjo (dve sta izšli po smrti),  vendar  je z  njimi  pomembno  dopolnil

podobo slovenske dramatike v obdobju med svetovnima vojnama. Zanimal ga je skoraj izključno etični vidik; življenje se mu je kazalo kot nenehen, čeprav načelno

zmagovit boj z zlom v človeku. Ker so značaji v njegovih igrah predvsem simboli, ki podpirajo osnovno tezo, se učinek neredko oddaljuje od realističnega. Njegovo najizrazitejše delo, drama »Dva bregova«, obravnava na videz nezdružljiva, a v resnici dopolnjujoča se svetova: beraškega in gosposkega, torej socialni spopad, poenostavljen v tezo, da nasprotna razreda ne moreta obstajati drug brez drugega. Anton Leskovec se je rodil na današnji dan leta 1891 v Škofji Loki.

—–

Na osnovi sklepa kranjskega deželnega zbora je na današnji dan leta 1912 v Ljubljani začela delovati Kranjska deželna banka.  Zanjo so se še zlasti zavzeli ljubljanski župan Ivan Hribar, politik Fran Šuklje in Slovenska ljudska stranka. Banka je lahko delovala le na ozemlju Kranjske, za njeno poslovanje pa je jamčila dežela. Leta 1921 se je iz javnega preoblikovala v zasebni denarni zavod in dobila ime »Hipotekarna banka jugoslovanske hranilnice v Ljubljani«. V nasprotju s sorodnimi ustanovami v drugih avstrijskih deželah se ni omejevala le na hipotekarna posojila, ampak se je ukvarjala še z drugimi bančnimi posli: tudi s komunalnimi, melioracijskimi in železniškimi posojili. Kapital je pridobivala s pomočjo dežele in z izdajanjem obveznic, za katere je jamčila ustanoviteljica.

V Kropi na Gorenjskem se je na današnji dan leta 1917 rodil operni pevec GAŠPER  DERMOTA. Na ljubljanski srednji tehnični šoli se je izučil za strojnega tehnika, hkrati pa je na glasbeni šoli študiral solopetje. Postal je član zbora Slovenske filhamonije, leta 1952 pa je bil angažiran v ljubljanski operi. Gašper Dermota, ki je bil izrazit lirski tenor, je bil od leta 1951 do svoje smrti leta 1967 tudi prvi tenorist prve zasedbe Slovenskega okteta.

—–

Novinar, publicist in prevajalec  JANEZ  STANIČ je po diplomi iz ruskega jezika in književnosti leta 1964 odšel v Moskvo kot prvi dopisnik časnika Delo. Po vrnitvi je izdal knjigo “Onkraj Kremlja”. V njej se je lotil številnih problemov; na prvem mestu nerešenega narodnostnega vprašanja v Sovjetski zvezi. Pozneje se je specializiral za vzhodno Evropo in mednarodno komunistično gibanje. Leta 1975 je postal urednik zunanjepolitične redakcije ljubljanske televizije, od leta 1982 pa je bil glavni in odgovorni urednik Cankarjeve založbe ter pozneje njen glavni direktor. Janez Stanič se je rodil na današnji dan leta 1937 v Ljubljani.